10
Sipsip gumaraneu du gonugau tatau ze.
Yesus nug kolital eneun, “Iz petak pet awarem, du tub go sipsip ninanem gilan og eiman i sianeu, go gilan etuboroi sianeu, du guzeneneg, go zob du. Gilan og eiman sianeu du, go sipsip go gumaraneu du pet. Go gilan og gumaneun du nug im oitai muraneu, sipsip gumaraneun du go nug gonugau sipsip tutak tutak agal wanimag patena, go sipsip inain go gonugau zeu doimai, go sesamorai unanem. Go uzaneim imarai noimai, nug amegai betena, sipsip go ses sesamorai bitanem, einen, go gonugau zeu abe macanem. Go dudu ipal i sesamaranemen. Go dudu ipal agen ularena, uminaraimai unanemen, einen, go agal zepag i abiu.” Yesus nug tatau ze go awareun, bo, go tatau ze go gonugau zebigeg i abiu.
Yesus sipsip gumaraneu du naliu.
Yesus nug koli eneun, “Iz petak pet awarem, Iz sag iz sipsip agal gilan og. Dudu ipal ag amegai zomen ag zob dudu. Sipsip inain agal ze duab tam. Iz sag iz gilan og pet. Du in izal zau og eiman zumau iz go suban gumai. Go zaueim simai, koli betei ee zabun em naliu peimai, umau. 10 Zob du go zoi, zob oimai, eg marabun zuaneu. Iz ag doropag muzmuz dabun gusig marabun alemin. Guzenaimai, ag ece tub en i tamacag a damamen, muzmuz suban damamen.
11 Iz sag iz sipsip gumaranem du naliu. Sipsip gumaraneu du naliu go nug gonugau sipsip en noumabun dareu. 12-13 Du tub aiwag en salau maimai, go sipsip gumarabun du sul tam. Go egun zag alina, peimai, sipsip go utaraimai, uminai wanena, egun zag go nug zoimai, sipsip ipal tugarai zina, ipal uminai wane anamam, einen, du go gue gaul aiwag en salau macaneu, gonugau sipsip en i dabilaneu.
14-15 Iz sag iz sipsip gumaranem du naliu. Izal mekai nug iz abe milaneu, izan han mekai abe manem sul, iz izal sipsip abe maranem, goagen han iz abe milanemen. Ag izal sipsip, gonun, iz ag en noumabun guzenem. 16 Izal sipsip ipal ag e gilan oug i daremen. Iz ag han imaraimai, gilan e oug maremin, ag izal ze doimai, ereg tutak ug dabi, iz ag unum gumarai. 17 Izal mekai nug iz en ougab noumaneu, einen, iz izal sipsip en noumaimai, koli asanai. 18 Izal enim tabug utemin, du tub nug unum iwei heabun sul iboin tam, iz gusig ban mui, izal dabeleu eiman iztal izal enim tabug uteimai, iztal izal enim tabug koli wabun iz iboin. Du tub nug iz ze i kuatai i ailamau. Izal mekai nug iz go guzenabun aileun guzental guzenai.”
19 Zuda duailel go ze go doimai, tubaim tubaim bigagemen. 20 Dudu asiu agen enemen, “Wes eg gonugau ougab oug simai, go dabug utub usalaneu. Ig einen gonugau ze duabun dabuig mab?”
21 Bo, dudu ipal agen enemen, “Wes eg mui du go ze naliu guzenai i maramau. Wes eg mui du nug erunai dudu ameag kumi kasarai mamau?”
Zuda duailel agen Yesus dual iwai memen.
22 Ziwas go ebu, Zerusalem ban uzan zobu tub piabun ziwas banou zoun. Ziwas banou go getal Uwait ecesab muranemen zobu zau banou usalai moromai, im oitabun koli dabelabun ziwas banou. Ziwas go ebu, ut malalai banou pet zuaneu. 23 Yesus gue go Nou Zaueim, getal Solomon dacaneun empip anem ebu simai, ai dareun. 24 Guzenaimai, Zuda duailel go waugab zoi tuloroimai, kanaboromen, “Eisab na aigamam, na Kristus? Na ulis araog aigamam.”
25 Yesus nug koli awareun, “Iz getal ag awaremin, bo, agal oiagab petak ab tam. Gugeg e beu beu unum mekai nugau wanib eiman mai darem, go izal wanim araog mai dareu. 26 Bo, ag izal sipsip tam, gonun, agal oiagab iz en petak ab tam. 27 Izal sipsip ag izal ze duanemen. Iz ag abe marem, ag iz sesamilanemen. 28 Iz ag doropag awau muzmuz dabun gusig maremin, ag i noumamamen. Du tub nug ag izal ebe ebuan i imarai unamau. 29 Duailel go izal mekai nug mileun. Go banou pet duailel ipal unum zilarai dareu, gonun, du tub nug ag mekai nugau ebeg ebuan oi habun iborain tam. 30 Iz izal mekai dual ig tutak.”
31 Guzenina, Zuda dudu agen koli ai oimai, go waporoi hemen. 32 Bo, Yesus nug awareun, “Iz agal ameagab ebu, izal mekai nugau gugeg beu beu guzenemin, agal dabeleu iz ein gugeg beu beu memin en iwaporoi?”
33 Zuda dudu agen auremen, “Na gugeg beu beu go guzenemen en ig i niwamam, bo, na ze biabial kuai memen. Na gaul du, na izal Uwait aimai, Uwait nugau empip wabun emen, gonun, go en ig na niwaporoi.”
34 Yesus nug koli awareun, “Agal kasai ze ebu sikut wai memen dareu,
Uwait nug aneun, ‘Ag uwait iz sul.’ Buk Song 82:6
35 Uwait nugau ze go polu mab tam, petak pet ze meun. Getal Uwait nug dudu awareun, ‘Ag uwait iz sul.’ 36 Gonun, mekai nugtal tapai maraimai, palautilena, alemin, agal dabeleu iz en ein emen? Izan iz Uwait nugau nag darem emin, ag einen iz ze biabial kuai mem ailemen? 37 Iz izal mekai nugau salau i oi murai, ag izal ze en oiagab petak i an. 38 Bo, iz gonugau salau memin, gonun ag izal ze en oiagab petak i emen aba, ag izal gugeg memin en oiagab petak an. Guzenaimai, ag petak abiu izal Mekai iz ibail darena, iz go dual ereg darem.” 39 Go ze go doimai, ag koli go gusig pataporoi emen, bo, go zilarai waneun.
40-41 Yesus go koli uzan go Zordan Ze gasageim getal Zon nug duailel ze ziwareun ebu beteun. Go ziwas ipal go ebu darena, duailel asiu go waugab alemen. Goagen enemen, “Zon nug gugeg tub mab tam, bo, gonugau ze unum du go en aneun go petak.” 42 Uzan tub, duailel asiu agal oiagab go en petak emenin.