2
Esꞌkohro Elle Ni Devid tubu Solomon
1 Eji ngare ba rehng nyi Devid yahke ba elkpoko, á tubu Solomon mmon ewe elle.
2 Á kehm bungu re, <<N yahke ba eltahme mbang nyi anebe njini kpee bahke jeke. Yiimi tꞌtahne, tib elna re wo nnenlum wo,
3 wo fere jo toono ji Jehova Esowo eba kpꞌsebe re wo toono. Jo jen go ege abang, wo jo bum ntibi a nkahn enye, atahm a nsol nyi á kpꞌsebe re wo lim, ana nya bo nyono go atahm nya Mosis, eji lꞌnob a na go ejum ajehng ajehng ji á kpꞌlimi, a edi ajehng ajehng ji a kpꞌjeke,
4 eji Jehova lꞌbum enyam abehng abehng bi a nyame tong-m: <Lꞌjol re etˈtohngo eja bahke kunu elbo ekpu ana bo kpꞌbumu nkpin ebo, fere jol go etingitingi go egame esamahr a ntim a ntim ebo, a ntira ntir ebo, a nehm tiki rin elbele nne no bahke kuumu etul bi Isreel.>
5 Anv, wofono antahng kpꞌkahne ji Joab mmona Jeruya lim-m no- ji á limi atubesi nsoja na abal ba Isreel, Abner mmona Ner, a Amasa mmona Jeda. Á wulu bo, wohng alung ngare elkoono, ano are ngare ebta nyi, alung me-e taame go egbaange ji li-e go ebun tete rehng go akpaketa enye go akpade.
6 Jabb-e nobnob ana elkahne ena li no, fvfo ka taame á kul, yel go ndi elahm soom.
7 "Lub tib abone Bajilayi ji Giled nnoobo eljini, nong bo woomo go ellong ane ba bahke jo li go ega ekpukuru. Bo tob-m sehng ngare nyi n jo be Absalom mmonane.
8 <<Fvfo buumu re, Semeyi mmona Gera li a na, nnea Benjamin no lohng go ejahbe ji bo kpo lung re Bahurim, ye ji biri akuk tv-m efung bi n je go Mahanayim. Ngare nyi á ba ba kpir-m go aya ma Jodan, n tiri tong-e go mbing nyi Jehova re: <N wa nehm tiki wul go ekahngkahng.>
9 Wo anv, ke-e ko ana nne no ki lim ebi. Wo nne no kpi elkahne wo; a bahke kahne ji a bahk-e limi. Toobo ana a bahk-e wulu, ka taame á kul.>>
10 Owo Devid kehm kpoko bo song kpa-e kak go ejahbe ji Devid.
11 Á fili Isreel nnya atahl abal, nnya esehma á jolo go Hebron jo fili edi, eltahl a nnya ewubu a nya era á jolo go Jeusalem jo fili edi.
12 Ano wo Solomon ji go eti etul ji nde Devi, wo eti etul eje kehm tahne fere gbˈgbal.
Eti etul Ji Solomon yiimi tˈtahne
13 Ano wo Adonija, mmona Hagiti kehm tahme goji Betiseba nnyehna Solomon. Betiseba kehm-e bahbe re, <<Á baa a ntir elkoono go ega atahnga?>
Á kehm faange re, <<Ee, go elkoono.>>
14 Owo á kehm kpe bung budu re, <<N kpi ejum ji n kpꞌsebe re me m bung a na.>>
Á kehm-e faange re, <<A bahke ma bung.>>
15 Á kehm bungu re, <<A kpꞌkahne re, Eti etul jia jolo jꞌjame. Isreel kpee jo seenge me ana ntul a bo. Wo nsol yaange, eti etul feere goji mmonannee; wo je go ege, tib lohng goji Jehova.
16 Anv, ejum ajehng ji n kpꞌbahbe go ega. Kama ten.>> Á kehm-e tongo re, <<Á bahke ma bahb.>>
17 Ano wo á soro asi re, <<Titi bahb ntula Solomon, re á ka-m Abisag nnea Sunem á jol nkal ewame. Wo ega n kpˈkahne re á nehm ten ejum ajehng ajehng ji a bahb-e no.
18 Betiseba kehm faange re <<Ebnob sehng. M bahke bungu a ntul ka-a.>>
19 Eji Betiseba je goji ntula Solomon re á song bung ka Adonija, ntul mehle song wane Betiseba, song gong kak-e, feere song ji go go ege eti etul. Á tongo bo ko eti etul ba ka nnyehn ntul. Betiseba jii go eti go ege ejang eboblum.
20 Nnyehn kehm bungu re, <<N kpꞌsebe re me m bahb-a mmojum ntiil, titi kama ten.>>
Ntul kehm faange re, <<Bahb, nnee; ji a lꞌbahb n nehm ten.>>
21 Owo á kehm bungu re, <<Nong bo rod Abisag nnea Sunem ka mmonanne Adonija go elbal.>>
22 Ntula Solomon kehm faange nnyehn re, <<Jenji wahnge a kpꞌbahbe re me n rod Abisag nnea Sunem ka Adonija? A jol tob, bahb eti etul ka-e, tibre ye mmonannee no nkul wo. Ee, bahb eti etul ka-e, tob ka Abiata ji nlimajom, a Joab ji mmona Jeruya!>>
23 Owo ntula Solomon kehm tiri go mbing nyi Jehova re, <<Esowo lim bib aname sab bˈbib, tohko jol re Adonija bahke kake elkpin ene eji á bahbe ejum jia!
24 Anv, etingitingi eji Jehova li go elkpin, ye ji ma-m lim re me n gbal fere tahne go eti etul ji nso Devid, yeb lennge nji etul nyia ka-m ana á nyame no, lela Adonija bo bahk-e wulu!>>
25 Ano wo Solomon ka Benaya mmona Jehoiada nsahm, á song wul Adonija.
26 Ntul bungu tong Abiata nlimajom re, <<Feere song kehnge go ega etahk go Anatoti. Wo fꞌfuumu re wo kpo, wo anv sang m bahk-a wulu, tib a solo Elkohl Atahm ni nsoo ntula Jehova ji Gbale Sehng, go esamahr nso ewame Devid, fere toono nyehn erem a nso go ajahkjahk.>>
27 Ano wo Solomon yehke Abiata go eltum abalimajom ni Jehova. Go mbang ana nyia alum nya Jehova bungu no go Silo bade etahk ji Elayi bˈbiingi go nseenga seenge.
28 Eji etib rehnge Joab, ye ji woomo ntoobo nyio a Adonija, jol á woomem ellong ni Absalom, á kehm beke song yel ebkpatahk bi Jehova, song tub ejahm go atang nya li go egudu njom.
29 Bo kehm tongo ntula Solomon re, Joab ebbe song yel go ebkpatahk bi Jehova, fere song yiimi go nkpe egudu njom. Owo Solomon kehm fake Benaya mmona Jehoiada nnyo re, <<Song wo song wul-e!>>
30 Ano wo Benaya yele go ebkpatahk ni Jehova, kehm tongo Joab re, <Ntul re, wo lohng elatahk. >>
Wo á faange re, <<Eꞌee, m bahke kpoko a.>>
Benaya feere song tong ntul re, <Ana wo Joab faang-m no.>
31 Owo ntul kehm kake Benaya elkahn re, <<Lim ana á bungu no. Wul-e tub, wo kpa-e kak, eji me a nnahb enyame kpee lꞌkˈli ebi ji alung mbol mbol ma Joab wohngo no.
32 Jehova bahk-e kpiki go esi ji alung ma á ma wul ane wohng, tib jol nso ewame Devid kahnem, á mehle song nok ane abal, wul bo go ekahngkahng. Bo ane abal abal, Abner mmona Ner, ye ji jolo ntubesia nsoja no Isreel, a Amasa mmona Jeter, ntubesia nsoja no Juda, bo jolo atingitingi ane ba nobo sehnge ye.
33 Nong ebi ji alung ebo kuumu go esi ji Joab, a etˈtohngo eje go njinanjini. Wo goji Devid, a etˈtohngo eje, etahk eje a eti etul eje, nong elkoono ni Jehova jol o go njinanjini.>>
34 Ano wo Benaya mmona Jehoiada mehle no song yel go ebkpatahk song wul Joab, bo fere song kpa-e kak go ege edi ndi go elka emahng.
35 Ntul kehm limi Benaya mmona Jehoiada ntubesia nsoja go nji nyi Joab, fvfo nji nyi Abiata ntul rodo ka Jadok ji nlimajom.
36 Owo ntul kehm tumu re bo ko Semeyi ba, á kehm-e tongo re, <<Si etahk eja a Jeusalem, wo lene o, fvfo ka kpe tiki lohng tahm edi ajehng ajehng.
37 Efung bi á lꞌlohng siiri edamme ji Kidron, tiki kahn re a bahke kpoko, alung ema bahke kuumu wofono antahng.>>
38 Simeyi kehm faange ntul re, <<Ji a ma bung kpꞌnobo. Me nlokeltum ewa bahke limi ji wo nsoo ewame ma bung.>> Simeyi sa go Jeusalem ekidi lꞌlab.
39 Eji ma kang nnya era, nju na ebal nyi Simeyi kehm beke tahm goji Akisi mmona Maaka, ntula Gati, fvfo etib kehm ba kpiri Simeyi re, <<Aju enya li go Gati.>>
40 Eji Simeyi wuku ano, á kehm kuumu go ege mbvankang tahm goji Akisi go Gati, re á song seb aju enye. Ano wo Simeyi mehle no tahm go Gati song ko aju enye feere abo.
41 Eji bo tongo Solomon re Simeyi eblohng a Jerusalem je go Gati feere,
42 ntul kehm lungu Simeyi tv elne, fere tong-e re, <<Me wa n limem á tir go mbing nyi Jehova, n fere ka-a erehke re, <<Go efung bi a lꞌyake edi jia tahm edi jindikandiki, wo bahke kahne re a bahke tiki kpoa? Go ngare nyio a tong-m re, <<Ji a bungu no ebnob. M bahke wuku.>>
43 Nꞌnan á ki bum nwongo nyi a ko no a Jehova, fere bum elkahn ni n ka-a no?>
44 Ntul tob bungu tong Simeyi re, <<A kpꞌkahne go ega eltim, abꞌbi nya a limi nsoo ewame Devid. Anv, Jehova bahk-a kpiki go abꞌbi enya nya a limi no.
45 Fvfo ntula Solomon bahke bele na elfuulu, Eti etul ji Devid bahke sake yiimi ano tˈtahne go esamahr bi Jehova go njinanjini.>>
46 Owo ntul kehm kake Benaya mmona Jehoiada nsahm, á song Simeyi.
Etul kehm gbale tahne go abo nya Solomon.