7
Ana Jisos limi nlokeltum a nne a Rom, á nob
(Mat 8:5-13)
1 Eji Jisos ma bung nsol nyia kpee mal, tong ane bao, á kehm tahme go Kapenium.
2 Ntubesi a nsoja awohng jolo o, no bele nlokeltum no jo sahb kor-e kor. Nlokeltum ewe noo jo yame, are á bahke kpoko.
3 Eji ntubesi a nsoja noo wuku bada Jisos, á kehm tumu anebkul Jus bandiki re bo song gboong-e, á ba lim nlokeltum ewe nob.
4 Eji bo ba rehng goji Jisos, bo kehm sahb gboong-e gboongo re, “Ntubesi noo, fꞌfuumu re wo kak-e ebo.
5 Tibre ejahbe ejahre kpo kor-e sehng. Yebsi etahk ero ka-r.”
6 Owo Jisos kehm tahme toono bo. Eji á ma kabbe etahk jio, ntubesi a nsoja noo kehm tumu ate ebe tv-e.
Bo kehm-e song tong re, “Ntubesi re, wo kꞌkpe gbiingi elna mbol mbol, are ye fuumem re wo song yel ege ekpꞌkpa.
7 Jol á fuumem re á ba go ega. Are, wo lub bung ellum ellum, nlokeltum ewe bahke nobo.
8 Ntubesi re, á li nne no wob go elwo nne. Á tob kpi nsoja nyi tob wob-e go elwo. Á lꞌtong nne noko re, ‘Song!’ Tahm. Á lꞌtong nne noka re, ‘Ba!’ Á ba. Á lꞌtong nlokeltum ewe re, ‘Lim ejum jia!’ Á lim na lim.”
9 Jisos, esi kehm-e kpoko, eji á wuku ano. Á kehm keebe, kehm bungu tong ellong ane ba jo toon-e re, “N kp-n tongo re, Jol go Israel n ka tiki nyehn nne no kpi elkohn egburu eltaame ana nia.”
10 Eji ane ba ntubesi a nsoja noo tumu bo feere no, ba rehng ege etahk, bo ba nyehne nlokeltum noo ma lohko nob.
Ana Jisos nyahme njangkun anyehng go elkv
11 Etoono efung behko Jisos kehm tahme go ejahbe ji bo jo lung re Nain. Abatꞌtoono ebe gbalee, a ellong ane tvv ba toon-e no je.
12 Eji á ma kabbe eti mbu ji jolo ejahbe jio, ane ba solo nkvne kehm lohngo ejahbe jio abake. Nne no kpo no jolo mmon mmon awohng no nnenkal no jolo nkalebun. Ellong ane gbalee jolo a nnenkal noo o, ba lohngo ejahbe jio.
13 Eji Ntul a Jisos nyehn-e no, ndon kehm-e gbale go ege eltim tib nnenkal noo. Owo á kehm-e tongo re, “Ka kpe ling!”
14 Á kehm jeere, song kooro ekpa ji bo gbade nkvne. Aneblum ba sol-e no kehm yiimi. Jisos kehm bungu re, “Njangkun, n kp-a tongo re wo mehl!”
15 Nne no kpo no kehm soro mehl ji, kehm kehme elbungu. Jisos kehm-e jabbe, kak nnyehn go ebo.
16 Owo nne awohng awohng kehm kehme elfahle, fere jo tehk Esowo re, “Egburu nnyehnamahr eblohng go egahre ellong.” Bo kpe bung re, “Esowo ebba re á ba tahre ane ebe.”
17 Eka jia bada Jisos kehm yeere go Judea kpee, a ajahbe nya jolo sennge Nain ka.
Ane ba Jon ji nwohngalahb tumu no
(Mat 11:2-19)
18 Abatꞌtoono Jon kehm song tong-e nsol nyio kpee.
19 Jon kehm lungu abatꞌtoono ebe na abal, tum bo tv Ntul a Jisos re bo song bahb-e re, “Wo wo li nne no kpꞌbake, afi wahr ji sik nne nondiki?”
20 Eji bo song kpiri Jisos, bo kehm-e tongo re, “Jon ji nwohngalahb wo ma-r tum tv-a re wahr ba bahb-a re, ‘Wo wo li nne no kpꞌbake, afi wahr ji sik nne nondiki?’ ”
21 Ngare nyio Jisos limi aneb ayam gbalee, bo nob go ajoobo ayam tvv, fere kam ane abi atohko yehke, tob lim awakamahr gbalee, bo nyehn.
22 Owo Jisos kehm faange ane ba Jon tumu no re, “Songen, wahn song tong Jon nsol nyi ḿ ma nyehn, fere wꞌwuk. Anv, awakamahr kpꞌnyehne, abanne ebtahm kpꞌjene, aneb abili kpꞌnobo, alakatung kpꞌwuku, akvne kpꞌnyahme go elkv. Akpak kpꞌwuku nnoobo etib.
23 “Elfuulu li ka nne no lꞌki-m sel gbo.”
24 Eji ane ba Jon tumu bo ma feere fi, owo Jisos kehm bomo elbungu bada Jon, tong ellong ane bao re, “Ń jo lohngo je elka emahng re wahn song nyehn jen? Eljele ni nfeb kpꞌlimi, kpꞌneenga?
25 Jen ji ń jo jꞌje re wahn song nyehn? Nne no liibi anoobo nsola? Etingitingi, elkohn ane ba kpo liibi ano, fere jo li ebno, bo kpo kono eljolo go ntahk atul.
26 Anv, ejum aji ń jo je re wahn song nyehn? Nnyehnamahra?
“Etingitingi, n kp-n tongo re, wahn ebnyehn nne no gbale sehnge nnyehnamahr.
27 Tibre Jon wo li nne no nwer Esowo bungu no bada ne re,
“ ‘M bahke tumu ntiingetib ewame re
á gbo-a mbang, song tuungu mbang bum-a.’
28 “N kp-n tongo re, Nne awohng awohng limm, no ma jꞌjol go njini nyia no gbale sehnge Jon. Wo, nne no sahb rꞌrede, no kun etul bi Esowo, á gbale sehnge ye.”
29 “Ane kpee, a abakokatak ba wuk-e no, bo ba taame re, Esowo lohko li go etingitingi, tib eji bo ma bel ewohngalahb ji Jon.
30 “Bab Farisi, a atꞌtibi ba atahm tꞌten ji Esowo toobo re á lim ka bo, eji ki kor bo re bo bel ewohngalahb jio ji Jon.
31 “Anv, m bahke koko ane ba li anv gara jen? Bo li renan?
32 Bo li ana abonse ba ma lohng song ji go elatahkgur kpi mbene lim. Egom jindiki tong egom jehko re,
“ ‘Wahr ebwor afiri ka-n,
ḿ bahnem.
Wahr ebling aling,
wahn tobem ling fvfo.’
33 Eji Jon ji nwohngalahb ba no, á joom li abred, fere jo wo amahm, ń jo tongo re, ‘Á kpi ebi etohko go ege atahng.’
34 Wo anv, Mmon no nne ebba, kpꞌlehke, fere jo wꞌwo, ń fere jo bungu re, ‘Nyehnen nlehke ebno noa! Á li nwokamahm, a ntem no abakokatak, a ntem no aneb abꞌbi.’
35 “Nne lꞌkpur nsol nyi aneb elkahne kpo lim, owo á bahke tob kahn ana elkahne li no.”
Ana Jisos jolo go etahk Saimon, nne a Farisi
36 Nne a Farisi awohng kehm tiingi Jisos re á song li nsol a ne. Jisos kehm jeke go etahk nne a Farisi noo, song ji go ekpꞌkuru nsol alehke.
37 Nnenkal awohng jolo ejahbe jio, no jolo nne abiafem. Eji á sebe kahn re Jisos noa, kpꞌlehke nsol go etahk nne a Farisi noo, owo á kehm koko elom akehng tahm a ji,
38 song yiimi go njahm a Jisos, edi ji Jisos bumu akpade. Á jo lꞌling, abonngo jo toongo wohngo Jisos go akpade. Owo á kehm koko alv esi enye dohk-e akpade, fere sod akpade enye, kehm yaange akehng mao, wohng-e go akpade.
39 Eji nne a Farisi no tiingi Jisos nyehne ano, á kehm bungu atahng atahng re, “Li re nne noa lohko li nnyehnamahr, kehn á jol kahne nne no nnenkal noo li no, no kp-e kooro abo, fere kahn elkohn elkpin ni á kpo lim, tibre á li nne abiafem.”
40 Owo Jisos kehm bungu re, “Saimon, n kpi ejum ji n kp-a tongo.”
Á kehm faange re, “Aa, ntꞌtibi, tong-m me!”
41 Owo Jisos kehm bungu re, “Ane abal jolo go, ba bele nne no kpo bong ane akpohko mbong. Nne noko bel-e mbong a mpon atahl awubu, noko bel-e mbong a mpon eltahl.
42 Eji bo ki bel ejumjum ji bo bahke koko gal mbong nyio, á kehm yake ka bo. Tong-m, go ellong ane abal baa, nne awo, nne noo bahk-e jo ga kor?”
43 Owo Saimon kehm faange re, “Me m bum re, nne no á ga yake ka-e wo.” Jisos kehm bungu tong-e re, “Wobfaange go nseenge.”
44 Á kehm keebe seenge nnenkal noo, kehm bungu tong Saimon re, “Wobnyehn nnenkal noaa? Eji m ba yel go ega ekpꞌkpa, me a kaam alahb re men n ru akpade. Wo, ye ma-m ru akpade go ege abonngo, fere ko alv enye dohk-m.
45 M-e a sodem nnyo. Jol ye ka tiki rahke akpade enyame go elsodo, eji n tiki yel a.
46 Akehng, m-e a kakem go esi, wo, ye ma-m wohngo akehng go akpade.
47 Owo wahnge n kp-a tongo re, Abiafem enye nya li gbalee, me n tahm ka-e, tibre á kpi egburu elkoro sehng.”
48 Á kehm tongo nnenkal noo re, “Abiafem enya me n tahm ka-a.”
49 Ane bako ba tob ji ekpꞌkuru nsol alehke jio kehm kehme elbungu atahng atahng re, “Ebga! Anv, ye nne awo no kpo tahm ka nne go ege abiafem?”
50 Owo Jisos kehm tongo nnenkal noo re, “Song go eyebatahng! Eltaame ena ni ma-a tahre.”