9
Ana Jisos limi nne no ki jo ma jen, á nob
(Mak 2:1-12; Luk 5:17-26)
Jisos kehm yele go egbang, siiri eto jio, song rehng go ege ejahbe.* Ane bandiki kehm koko mbanne nyi noongo go edilnong ba a ne go ege. Eji Jisos nyehne eltaame ebo, á kehm tongo mbanne nyio re, “Mmon ewame, bob eltim! Abiafem enya, me n tahm ka-a.”
Owo atꞌtibi ba atahm bandiki kehm kehme elbungu atemtem re, “Nne noa kpꞌsuku Esowo, eji á ma rod elne bum ana Esowo.”
Jisos kꞌkahn ntir atahng ebo, owo á kehm bungu re, “Jen ji wahnge ń kpꞌtiri elkohn abi nsol ana nyao go egahna ntim? Anv, jen ji ga riidi, n lꞌtong-e re, ‘Abiafem enya me n tahm ka-a,’ afi n lꞌtong-e re, ‘Tahm, wo jen!’? M bahk-n tibi re, Mmon no nne kpi nsahm go njini nyia nyi á bahke ma tahm ka nne go ege abiafem.”
Owo á kehm tongo mbanne nyio re, “Mehl, wo rod edilnong eja, song kehnge!”
Nne noo kehm mehle yiimi, tahm eje kehnge. Eji ane bao nyehne ano, bo kehm kehme elfahle, fere jo tehk Esowo bi ma ka ane elkohn nsahm ana nyio.
Ana Jisos lungu Matiu
(Mak 2:13-17; Luk 5:27-32)
Jisos kehm tahme edi jio. Eji á jo sehng asongo, á kehm nyehne nne no jehk go ege a nji atak, no bo jo lung-e re Matiu. Owo á kehm-e tongo re, “Tahm toon-m!”
Matiu kehm soro tahm toon-e.
10 Efung abehng eji Jisos jolo go etahk Matiu, jo li nsol, abakokatak gbalee, a aneb abꞌbi jolo a ne o, go abatꞌtoono ebe fvfo, tob jo li nsol.
11 Egom Farisi jindiki nyehne kan ano, bo kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Jen ji wahnge ntꞌtibi ewahne kpo li nsol edi ajehng a abakokatak, go aneb abꞌbi?”§
12 Jisos kehm wuku ana bo jo bung, kehm faange re, “Ane ba li nob nob kpehme seb nlimakahm, sehngem ane ba kpꞌyame ba ba kpo seb nlimakahm. 13 Songen, wahn song kpili bade ana edi nwer Esowo jia lohngo no, ji bungu re, ‘Njom sang n kpꞌsebe, ndon nyi.’ M baam re me m ba lung anoobo ane, m ba re me m ba lung aneb abꞌbi re bo gbo ndon.”*
Mbahbe nyi li bada njal abade
(Mak 2:18-20; Luk 5:33-35)
14 Abatꞌtoono Jon ji nwohngalahb kehm bake goji Jisos, ba bahb-e re, “Jen ji wahnge wahr, a Bab Farisi, e kpo kono elnahre njal bade, abatꞌtoono eba kil jo bade?”
15 Owo Jisos kehm faange bo re, “Anv, atem nlumanne li ma ji ndon ndon go elkak elbala, eji nlumanne kpeke li a boa? Efung bahke rehnge bi bo bahke rodo nlumanne go bo ellong, tahm a ne. Ngare nyio nyi, bo bahke kehme elbo njal bade.
Eltibi ni mahne mahne lꞌli, eltibi ni Jisos lꞌli
(Mak 2:21-22; Luk 5:36-39)
16 “Nnene limm, no bahke koko mmojang mbomo no nfenfe, song baade nkꞌkula mbomo. Á lꞌlim ano, mmojang mbomo no nfenfe nehm yiimi. Nkꞌkula mbomo mio bahke kpe kv edi jio budu sehnge ana wuku wuku.§ 17 Nnene limm, no bahke yaange amahm ma kpꞌfahle kak go nkꞌkohko eyahbe. Á lꞌlim ano, eyahbe jio bahke bahnge na, amahm sale. Nobo re nne ko amahm ma kpꞌfahle, song yaange kak go eyahbe nfenfe.* Eyahbe nfenfe jio, a amahm bahke jolo nob nob.”
Mmon a ntubesi, a nnenkal no kooro Jisos go ege a nsubu
(Mak 5:21-43; Luk 8:40-56)
18 Eji Jisos jo bung nsol nyia tong bo, owo ntubesi a Jus awohng kehm lohngo ba, ba jamm-e alahng, kehm bungu re, “Mmon ewame kpꞌna kpoko. Ba wahr tahm, wo ba koor-e ebo, eji á lꞌfere bel elkpin.”
19 Jisos kehm tahme toon-e, a abatꞌtoono ebe fvfo.
20 Mmonankal awohng no alung sa-e go nnahb ewubu a nnya ebal, kehm kehme Jisos toono go njahm, kehm kooro esꞌsili nsubu enye. 21 Tibre á bungu go ege eltim re, “N lꞌlub kooro nsubu enye nyi nyi, m bahke nobo.”
22 Jisos kehm keebe, nyehn-e, kehm-e tongo re, “Mmon ewame, bob eltim! Eltaame ena ni ma-a lim, a ma nob.” Ngare nyꞌnehm ona nyi nnenkal noo kehm soro nob.
23 Owo Jisos kehm ba rehng go etahk ntubesi noo, ba nyehn aneb ase, a ane ba ba elkv, bo kpꞌkubu ase, jo lim ewok. 24 Á kehm tongo bo re, “Tahmen, tibre mmon noa ka kpo, á kpꞌlale na.”
Owo bo kehm-e elwolo.
25 Bo kame kan ane bao yehke me, Jisos kehm yele ekpꞌkpa song jabbe mmonse nkal noo go ebo, á kehm mehle ji.
26 Eka jio kehm yeere na yeere ejahbe jio kpee.
Ana Jisos limi awakamahr, ane abal, bo nyehn
27 Jisos kehm tahme edi jio, jo jen asongo. Awakamahr ane abal kehm-e kehme eltoono, fere jo rabe re, “Mmon no Devid, nong, wahr lub fil-a ndon!”
28 Eji Jisos yele go ekpꞌkpa, awakamahr ane bao kehm ba kpir-e. Owo Jisos kehm bahbe bo re, “Anv, ń kpꞌtaame re m bahke ma lim ejum ana jiaa?”
Owo bo kehm taame re, “Ee nsoo.”
29 Jisos kehm kooro bo go amahr, kehm bungu re, “Nong, jol ana ḿ ma taame.”§
30 Amahr ebo kehm soro lennge.
Jisos kehm bungu a bo tꞌtahne re, “Kana tiki tong nnene!”
31 Bo kehm tahme, song tooro tong ejahbe jio kpee ji Jisos ma lim.
Ana Jisos limi nkamme, á bung
32 Eji ane bao kpꞌtahme asongo, ane bako kehm koko nkamme ba a ne go ege, nyi bele ebi etohko go ege atahng. 33 Jisos kehm kame nne noo ebi etohko jio yehke, nne noo soro kehme elbungu.
Ane bao kehm kpoko bo esi. Bo kehm kehme elbungu re, “Elkohn ejum ana jia, e ka nyehn a nyehn go Israel.”
34 Bab Farisi kehm bungu re, “Ntul a nnehm wo ka-e nsahm re á jo kam ane abi atohko yehke.”*
Ana ane fili Jisos ndon
35 Jisos kehm tahme, jo yannge ajahbe nya nnen, a nya nse kpee. Á jo tibi ane go bo ntahk ero, fere jo tiingi bo nnoobo etib bi etul bi Esowo, fere jo lim ane, bo jo nob elkohn eyam abehng abehng. 36 Eji á nyehne ellong ane, bo kehm-e fili ndon. Tibre eko ebtan bo, nkakebo bo kpimm, bo jolo ana ejoro bi ki kpi mbꞌbaabe. 37 Owo á kehm tongo abatꞌtoono ebe re, “Egburu egbe jia, ji elkpake, wo, abalimeltum li ntiil. 38 Gboongen nfono egbe, eji á lꞌtum abalimeltum tv re bo ba kpa egbe eje.”
* 9:1 Mat 4:13 9:4 Jon 2:25 9:6 Mat 1:21 § 9:11 Luk 15:2 * 9:13 Mat 18:11 9:14 Luk 18:12 9:15 Jon 3:29 § 9:16 Jon 1:17 * 9:17 Rom 7:6 9:21 Mat 14:36 9:25 Luk 7:15; Jon 11:44 § 9:29 Ell 3:17-18 * 9:34 Mat 12:24 9:36 Mak 6:34 9:37 Luk 10:2