41
Masagi Falaɠɔn ná-segiti
1 Kona felegɔ leʋegai ma, Falaɠɔn segi ta woni. Pɛtɛ: é ɠɛni ziɛ wolai Nile ɠobaʋɛ.
2 É nikɛ zaa lɔfela ɠaani, ti wola ʋagai, ti lɔtɔai. Ti lɛɛni, ti ɠula ziɛ wolai wu, ti ɗa daamii wo tufa lɛtɛi zu, ziɛ ɠobaʋɛ.
3 Nikɛ zaa lɔfela ɠiligaa ti ɠulani ziɛ wolai wu zɔiti poluma, ti ɲɔuɗai, ti ɠaɲa, ti lo ti ɠobaʋɛ, ziɛ wolai laaʋɛ.
4 Nikɛ zaaiti ti ɲɔuɗai ta ti ɠaɲaai, naati ti nikɛ zaa lɔfelaiti miini, niiti ti ʋagai, ti lɔtɔai. Falaɠɔn wuunni.
5 É ɲiini ʋolu, é segi velesiɛi wo. É wɛlɛni, é anii ɠɔpɔ dɔfela ɠa, ti ɠɛzɛai, ti ʋagai, ti ʋɔnɔgai ma lɔkulu gilagi ʋa.
6 Naa ʋoluma, ani ɠɔpɔ dɔfela ɠiligaa ti ʋɔnɔni zɔiti poluma, ti ɓooveai, ti ʋooloai ga folo ɠulazu ʋele viilɛi.
7 Ani ɠɔpɔgiti ti ɓooveai, naati ti ani ɠɔpɔ dɔfela ʋagɔiti kpɔleni, niiti ti ɠɛzɛai, ti laavegai. Falaɠɔn wuunni, é gaaɠa ga é ɠɛa segi zu.
8 Sobui, Falaɠɔn ɠɛni unga wuulee, é Ezipete molikulagiti ta ma ɠima nuiti kpein tolini, é segiti suɠula ti ma. Kɛlɛ nu nɔpɛ ge la ɠɛni zooni, é ʋa ti ʋoluwo Falaɠɔn ma.
9 Kpɔleɓɔle gani wotiɠɛ ɠundiɠii kpɔɛi zeɠeni, é ɠɛ Falaɠɔn ma: «Kìgi loa nà-faaɠaazagi zu za.
10 Yeeta ɠɛni de, Falaɠɔn yiiɠaawanani ná-botiɠɛ nuiti ma, é nɔ̀un pilini kasoi ɠa masagi makɛ nuiti ta-ɠundiɠii ná-pɛlɛi wu, nà-o, daaɠoli wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii-yo.
11 Kpidi ɠilagi zu, gi felegɔ pɛ gi segiti boni, poluʋɛ ɠɛni ti ʋa.
12 Eɓulu zunu loungoi ta ɠɛni gi ʋa náʋɛ, masagi makɛ nuiti ta-ɠundiɠii ná-duɔi, gi gá-zegiti suɠulani ma, é ɛsɛ nɔnɔ ʋoluwoni ma.
13 Ti pɛ ti ʋilɛni su nɔ, eɠɛʋelei é polu woni gi ma la. Falaɠɔn pìlɛni ʋolu nà-botii ma, é daaɠoli wotiɠɛ nuiti ta-ɠundiɠii zɛlɛ gului ʋa.»
Zozɛfe Falaɠɔn ná-segiti
poluʋɛ wo fai
14 Falaɠɔn Zozɛfe lolini, ti kulani kasoi ɠa ga gaazuvilɛi. É nɔungi woni, é ná-seɠeiti maavalibo, é li Falaɠɔn ʋɔ bɛ.
15 Falaɠɔn ɠɛni Zozɛfe ma: «Gè se bogɛ, nu nɔpɛ ge la zooni poluʋɛ wosu, kɛlɛ gè mɛnigɛ ga ɗa ɗa segi ʋoluʋɛ wo, ni nu a suɠulana è ma.»
16 Zozɛfe Falaɠɔn wooɠaaʋoteni, é ɠɛ ma: «Nà laade, kɛlɛ GALA ka a gooɠaaʋote pagɔi ve Falaɠɔn ya.»
17 Falaɠɔn ɠɛni Zozɛfe ma: «Nà-segi zu, gè ɠɛni loni ziɛ wolai Nile laaʋɛ.
18 Gè nikɛ lɔfela ɠaani, ti lɔtɔai, ti wola ʋagai. Ti lɛɛni, ti ɠula ziɛ wolai wu, ti ɗa daamii wo tufa lɛtɛi zu ziɛ ɠobaʋɛ.
19 Naa ʋolu, nikɛ zaa lɔfela ɠiligaa ti ɠulani, ti lɛ zɔiti polu ʋelei, ti ɠaɲaai, ti wola ɲɔuɗai, ti-ɠɔlɔgi ɠulaai ti ma, gè la dɛ ti ɠɛɠala ɠaani ɲɔi zu Ezipete yooi kpein su.
20 Nikɛ zaaiti ti ɠɔlɔgi ɠulaai ti ma, ti wola ɲɔuɗai, naati ti nikɛ zaa lɔfela mɔungiti miini, niiti ti lɔtɔa ɠɛni de.
21 Ti ti ɓɔleni, ti yei ti ɠoozu, nu la vɔlɔ kwɛɛga ga ti lɔɔʋɛ ti ɠoozu. Nikɛ zaa ɠaɲaiti ti ɲɔuni nɔ, eɠɛʋelei ti ɠɛni la mɔunpa. Eyɛsu gè wun.
22 Naa ʋolu zegi mɔnɔ, ani ɠɔpɔ dɔfela ti laavegai, ti ʋagai, naati ti ʋɔnɔni ma lɔkulu gilagi ʋa.
23 Naa ʋoluma, ani ɠɔpɔ dɔfela ɠiligaa ti ʋɔnɔni zɔiti poluma, ti ɓooveai, ti zuɲakai, ti ʋooloai ga folo ɠulazu ʋele viilɛi.
24 Ani ɠɔpɔgiti ti ɓooveai, naati ti ani ɠɔpɔ dɔfela ʋagɔiti kpɔleni. Gè suɠulaa molikulagiti ma, kɛlɛ nu nɔpɛ ge la poluʋɛ woni mà.»
25 Zozɛfe ɠɛni Falaɠɔn ma: «Segi bogai è ʋɛ, toɠa ga faa ɠila nɔ. Nii GALA ge ʋaazu kɛɛzu, naa ɠana é kula kɛlɛma Falaɠɔn ʋɛ.
26 Nikɛ zaa lɔfela ʋagɔiti ta ga kona dɔfelaiti, ani ɠɔpɔ dɔfela ʋagɔiti ta ga kona dɔfelaiti. Se gila kpegi nɔ ʋe.
27 Nikɛ zaa lɔfelaiti ti ɠaɲaai, ti ɲɔuɗai, ti ma mɔungiti poluma, naati ta ga kona dɔfela ɓalaa, ta ani ɠɔpɔ dɔfelaiti ti zuɲakaiti, ti ʋooloai ga folo ɠulazu ʋele viilɛi, ta ɠɛɛzu ga kona dɔfela ʋului.
28 Eɠɛʋelei nɔ gè boga da Falaɠɔn ma, nii GALA ge ʋaazu kɛɛzu, naa ɠa é kulaa kɛlɛma Falaɠɔn ʋɛ.
29 Pɛtɛ, kona dɔfela laawu, daamianigi wola ɠa mɔin Ezipete yooi kpein su.
30 Pului ma ɠona dɔfelai ɠa ʋa naati poluma, nu ɠa yeema anii mɔin ziɛgi naa ma Ezipete yooi zu. Pului ɠa zooi ɠoloɠolo.
31 Pului naa é ʋaazu, toɠa ɓɔi, nu ɠi ge la mɔ loa su vɔlɔ ga ni daamiani ge ʋooʋani zooi zu.
32 Ni Falaɠɔn segi ɠaa, ná zeizu ɠɛ fele, naa ɠa ga faa ʋe deveai niina GALA bɛ, é ʋaazu ɠɛɛzu ga suvilɛ.
33 «Falaɠɔn faa ɠila kɛɛna niizu, wɛlɛ vaa ga ɠima nui ta, nii keleɠelegai, è seɠe, è sei Ezipete yooi unda.
34 Kɛni Falaɠɔn ani makɛ nuiti sei zooi zu, ga ti Ezipete moloi zeizu lɔɔlusiɛi zeɠe ba, ani mɔin ɠona dɔfelaiti ma ziɛgiti zu.
35 Kona pagɔiti su ti ʋaazu zeelizu, ti naama laamianigiti kpein gaalɛ ba, Falaɠɔn ná-devei wu, ti moloiti gaalɛ ba taaiti su, molo makɛsuʋɛti, ti ɗa wɛlɛ ti ma.
36 Daamianigi naati ta ɠɛ ʋuuni ná zooi ʋɛ, pulu ɠona dɔfelaiti bɛ, ti ʋaazu Ezipete yooi zu, naa ɠa a kɛ nuɓusɛiti ti mina za ga pului zooi zu.»
Zozɛfe zei vai ga kundiɠi wolai
Ezipete yooi unda
37 Naama wooiti ti wola nɛɛni Falaɠɔn ta ná-botiɠɛ nu wolaiti kpein bɛ.
38 Falaɠɔn ɠɛni ti ma: «Ada zoo nu ɠili sɔlɔɔsu nɛi ɓaa ga nii ɠɛʋele, nii GALA Zɛnvui a ɠɛ zeini su?»
39 Falaɠɔn ɠɛni Zozɛfe ma: «Tɛi GALA ge niima vaiti dɛa ga ɗe, nu nɔpɛ ge la ná nii a ɠeleɠele, é ɠɛ ga ɠima nu ɓalaa ga è ɠɛʋele.
40 Ɗa ɠa è ɠɛɛzu nà-pɛlɛyeɠei unda, nà-nuɓusɛiti kpein ta ɠolo ɗa-lɔgiti bɛ. Nà ɓɔɠɔi nɔ ɠa teʋegai è ʋa, ta gè ɠɛ è maazu ga masa kpɔkpɔgi maaʋele.»
41 Falaɠɔn ɠɛni Zozɛfe ma: «Wɛlɛ, gè è zeiɗa Ezipete yooi kpein unda, devei ɠa ɗa nɔ è ya.»
42 Falaɠɔn nà-masa balaɠaegi ɠulani yee ʋa, é dɔ Zozɛfe yeei ʋa. É seɠei looni kɔba, nii é ga geze ʋagɔi. É zanu kɔbu ansai ʋilini kɔbu.
43 É tɛɛni ná-wotoloi velesiɛi zu. Teʋesuʋɛ, ti ɗa zeze kakala ʋelei, ti ɗa ɠɛ: «À ʋilɛ ɲiibiɠa!» Zekana Falaɠɔn Zozɛfe zeini la Ezipete yooi kpein unda.
44 Falaɠɔn ɠɛni mɔnɔ Zozɛfe ma: «Nà ɠa gè ga Falaɠɔn! Ni ɗa laade, nu nɔpɛ ge la yeeʋua faa wu Ezipete yooi kpein su.»
45 Falaɠɔn Zozɛfe laasei pɛɛni ga Safenate-Payeneya. É Azenate zeɠeni, é fe zea ga anza, galagi daa ga Won, naa ná-zalaɠa ɠula nui Pɔtifeela ná-doun anzanui. Zozɛfe liini, é leʋeteʋe, é wɛlɛ Ezipete yooi ná kpein su.
46 Zozɛfe ná-konagi ɠɛni niina ga puusaʋagɔ (30), siɛgi zu é liini la, é lo Ezipete masagi Falaɠɔn ɠaazu. Seɠeai ma Falaɠɔn ʋɔ bɛ, é Ezipete yooi kpein suɓizɛni.
47 Kona dɔfelaiti daawu, niiti daamianigiti ti ɓɛtɛni su, zooi ba lɔnɔgi veeni ga pooʋamai.
48 Zozɛfe kona dɔfelai ma laamianigiti kpein gaalɛɛni ba Ezipete yooi zu, é daamianigiti maaɓɔni, é pu taaiti su. É naa ʋuuni taai ɠilagilagi ɠoozuʋɛ, nii é ga maaɠoolii zu yooi ná-daamianigiti.
49 Zozɛfe moloi ɠaalɛɛni ba, gola mɔin eɠɛ kpoloɗɛi ma ɲaɠaegi. Naama ʋooʋamai maaʋele ma, ti looɠoni gaalu fai ʋa, tɔɔzei nu la mɔ ɠɛni zoosu é ʋa gaalu, tiegi lateʋega ɠɛni de.
Zozɛfe ná-dointi ta-vai
50 Pulu ɠona mɔunpagi yeeluɠɔ, Won ná-zalaɠa ɠula nui Pɔtifeela ná-doun anzanui Azenate zunu loun felegɔ zɔlɔɔni Zozɛfe ʋɛ.
51 Zozɛfe doun mɔungi laasei pɛɛni ga Manasee, mazɔlɔɔ é ɠɛni ma: «GALA ge zèema nà-kpɔlɔiti kpein ma, ta kɛ̀ɛ ná-pɛlɛyeɠei kpein ma.»
52 É felesiɛi laasei pɛɛni ga Efelayime. É ɠɛni ma: «Mazɔlɔɔ GALA ge kɛ̀a ga kpuɠu nu, zooi naa zu, ʋɛ gè ziiɓɔlɔi zɔlɔɔni ná.»
Pului
53 Kona dɔfelai niiti aniiti ti wola ɓɛtɛni su Ezipete yooi zu, naati ti leʋeni.
54 Kona dɔfela ʋuluiti ti tɔɔzeini ga ʋaa, eɠɛʋelei Zozɛfe boni la. Pului looni zooi kpein su, kɛlɛ daamianigi ɠɛni Ezipete yooi pɛ su.
55 Siɛgi zu pului a la Ezipete yooi kpein sona da, nuɓusɛiti ti ɓena kpeei loo Falaɠɔn woizu ga ti daamianigi zɔlɔɔ. Falaɠɔn ɠɛni Ezipete nui kpein ma: «À li Zozɛfe ʋɔ bɛ, nii é bosu wo ma, wo naa ɠɛ.»
56 Pului looni zooi kpein su. Zozɛfe daamiani makɛsuʋɛti kpein daalaoni, é ɗa moloi ʋɔdi Ezipete nuiti ma. Pului ɠɛni liizu ga ɓɔiɗa Ezipete yooi zu.
57 Nui ɠɛni zeɠezu zooi kpein su, ti ɗa ʋa Ezipete, Zozɛfe ʋɔ bɛ, ga ti moloi ɠeya, mazɔlɔɔ pului wola ɓɔini zooi kpein su.