1 Piyɛr
Titire mbeɗe ká Piyɛr ɗaa
Ɓay ká se tul feri ká ɗo ɓil mbeɗe ni key
Mbeɗe key na, i ɗaa ha̰ nzoɓ mbika lawri ká i kaw kuɗu zaɗri ká fi gel ká tusiri Azi Miner. Sa̰w ɓay mbeɗe key na ɓa húo law nzoɓ mbika lawri ká fe ɗáa nun tuɔ síe tḭi tul-ri ɓay tul mbika law ɓari. Huɗ Zezu Krisi, tḭ́i ɓe saa luɔ huɗ, ɓáy yḭ́i ɓe káʼa waa ɓayke na, ɓa hṵrusuori ká i ɓar gḭw ká ɗi í sṵ̌uke law-ri ká tul mbika law ɓari, í ɗaa law-ri te tul fe káʼa waa na nzokɗo. Munu ká nzoɓ mbika lawri ɓa nzoɓ fe poyri ɓay ɗáa peɗ ha̰ Ŋgɛrɛwṵru a í ɓa sa̰w nzoɓ ɓeri káʼa ɗaa ri zuɔ ɓoɗ na, ɗo nun haŋa ri kaw tul Nzoɓ Ya̰aŋa ri ká puo mbɔl ká ɓa bawdake ká tul-ri. Ɗo nun haŋa ri se simseɗ munu ɓa nzoɓ taa Krisiri ɓaŋguɔ. Ɓe ze, nam ká Ŋgɛrɛmbay a yḭ́i a vi na, i zíŋ fe tunduo ɓari.
Máa ɓayri ká ɗo ɓil-e
Ɓay ká se tul ɗáa law nzokɗo te tul fe, mbika law, ɓáy law ini: 1.1-12
Séke simseɗ ká taŋ kaɗ kaɗ: 1.13–2.10
Simseɗ nzoɓ mbika law, kakalke lɛ, ká ɓil kɔ́kɔ sɛkɛ fe: 2.11–4.19
Peɗ ɗáa kere nzoɓ mbika lawri, ɓáy soko káʼa hii: 5.1-11
1
Soko ká Piyɛr hii ha̰ nzoɓ mbika lawri
Ɓi Piyɛr ká mì ɓa nzoɓ ndáy nzaapeɗ Zezu *Krisi na, mì ɗaa mbeɗe key na mí pieke ha rì ɓaarì nzoɓri ká Ŋgɛrɛwṵru nan rì ɗo ɓoɗ ɓa taa ɓe, ká í zekre kḭ í kaw ɓa varuri ká tul puo kḭri ɓoɗ ɓoɗ ká kuɗu zaɗ ká Po̰n nda̰w, Galasi nda̰w, Kapados nda̰w, Azi nda̰w, rɔɔ Bitini nda̰w na. Ɓaarì na, Bǎa Ŋgɛrɛwṵru nan rì a ɗáa rì zuɔ maa ɓáy fe káʼa leke ká ɓil law-ɛ ɓa ɗḭ̌ɛ lew hɔy ha rì vi ɓa nzoɓri ká ì *taŋ kaɗ kaɗ, ɓáy faa Tem ɓe ká ɗaa peɗ ká ɓil law-rì, ɓay haŋa rì ɗáake vu mbom ɓo tul Zezu Krisi a í zúɔ ziŋ ni ɓáy faa sím ɓe. Ndaɗ ɓay haŋa law huoke ɓáy ɗɛkɛkɛ ka ya̰a ɓil law-rì kpol kpol.
Pisi Ŋgɛrɛwṵru ká ha̰ nzoɓri pam
Náa písiri Ŋgɛrɛwṵru Bǎa Zezu *Krisi Ŋgɛrɛmbay naari! Naa písiri ni, ɓay ḭi lɛ, ɓáy faa bawda law kere ɓe na, ka mboŋke naari ɓa fie ɓáy faa Zezu Krisi ká hu a tḭi saa luɔ huɗ. Ɓe mini ze, náa ɗǒkeri ɓáy fe ká náa ɗáari law naari te ɗi nzokɗo ŋgɔ-ŋgɔŋ ɓaŋguɔ, a náa maari ɗáa suoriya ɓay tul fe kere ká Ŋgɛrɛwṵru kɔrɔ ɗo nulue ɓay tul nzoɓ ɓeri na. Ɓa fe ká ti ɓíɛ ya nda̰w, ɛm ti mgbaka ɗi ya nda̰w, a ndṵykeri kara ti fɛ́rɛ ya nda̰w pi. Fe niri key na, Ŋgɛrɛwṵru kɔrɔ ɗo nulue ɓay tul-rì. Ɓaarì kara, ɓáy faa mbika law ɓaarì na Ŋgɛrɛwṵru kɔ̌rɔke rì ɓáy hṵrusuo-ɛ kpṵru maa ɓáy ɔ́rɔ ɓie nam ká tusiri key ká Ŋgɛrɛwṵru a haŋake rì pam a yǎ̰ake rì wṵ̌m.
Sa̰wke mini ze, ì záy sùo-rì. Ze fe ŋgɔ́ŋkeri ɓoɗ ɓoɗ tḭi tul-rì ha rì ɗaa síe bole ɗi ndḭi ká timbɛɗɛ key kara, ì ɗaa suoriya. Fe niri key na ɓa fe ká tḭi tul-rì ɓay líeke mbika law ɓaarì ɓay kɔ́kɔ wa̰a, ì mgba ŋgɔ-ŋgɔŋ kḭ zu lɛ? Ì kɔ fe líe kḭ mbḭw ká ɓa lari rɔm na: ze ɓa na fe káʼa ɓí-ɓiɛ kara, nzoɓri ɗaa nduo huu í naa mḭ́irɛ í pɔŋ ha̰ ni ndṵy. Ɗo faa mbḭw munu nda̰w, mbika law ɓaarì ká ndaɗ ɓamba tasiri mba lari rɔm na kara, ɗo nun líe ká ɓil kɔ́kɔ sɛkɛ feri. Ze, zaɗka ì mgba ŋgɔ-ŋgɔŋ ká ɓil-e lɛ, síeke ká Zezu Krisi a yḭ́i a vi na, a písi rì a ɗaa riŋ ɗika ɓo tul-rì, rɔɔ a ɗaa mbay ɓo tul-rì ɓáy. Ɓe Zezu Krisi na, ì kɔ ni ɓáy nun-rì ya, ze ì hii ni. Ì kɔ ni ɓáy nun-rì timbɛɗɛ key ya kara, ì ɗaa law-rì ɓo tul-e. Ɓe mini ze, ha rì zǎyke sùo-rì ŋgḭi ɓamba tasiri. Ɓa bawda suoriya ká maa ɓay ɓáa ɓayke ɓáy nzaa hɔy ya, ɓay ḭi lɛ, fe ká ɗo ɓay tul-rì ɓay tul mbika law ɓaarì na, ì ziŋ na kḭ. Ɓe ze ɓa pam ká Ŋgɛrɛwṵru ha rì.
10 Ɓay ká se tul pamke na, *nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru ká pola lew na, i nzaara sa̰wke í ɓaa ɓay se tul fe kere ká Ŋgɛrɛwṵru a haŋa rì na. 11 Ɓari na, i nzaara sa̰wke kpṵy í kaa tɔrɔm ká ɗi ɓay kɔ́kɔ sewke ká fekeri a tḭ́i, rɔɔ ɓáy faa fekeri káʼa tḭ́i na a ɗoko mina lɛ, ɓay ḭi lɛ, Tem taa Krisi ká ɗo ɓil law-ri na, ɓaa sa̰w ɓay kɔ́kɔ sɛkɛ fe ɓeri káʼa kɔ́kɔ, ɓáy riŋ ɗika ɓe kaʼa ví fal-ɛ na pola ha ri. 12 Báyḭi lɛ, Ŋgɛrɛwṵru kiɛ ri ha ri kɔ mii, ɓay ká i ɓaa na ɗo ɓay tul-ri ya, roo lɛ, ɗo ɓay tul-rì. Ɓa ɓay ká ì laa ɓáy faa nzoɓri ká i ví ka-káa Ɓay Kere Krisi ɓáy hṵrusuo Tem Law Pie ká Ŋgɛrɛwṵru pie saa nulue. A leɗ nzaapeɗri ká nulue sùo-ri kara, i ɗaa kɔn tuuka fekeri na.
Simseɗ ká rii law Ŋgɛrɛwṵru
13 Sa̰wke mini ze, ì na-nam ká tul kér ɓay ɓaarì ya, í káw ɓáy nzaa ɓal-rì kekeke í ɗaa law-rì nzokɗo te tul fe kere ká Ŋgɛrɛwṵru a haŋa rì ɓáy nam ká Zezu *Krisi a yḭ́i a vi na. 14 Feri ká ì ɗaa kɔnke ká pola lew ká í kɔ́ke Ŋgɛrɛwṵru ya ɓáy na, ì pɔ́ŋ ɓa fal wṵ̌m a í ɗaa vu mbom ɓo tul-e ɓaŋguɔ munu ká leɗri ɗáake vu mbom ɓo tul bǎa ɓari. 15 Ŋgɛrɛwṵru ká ɗi rì na ka ɓa nzoɓ ká taŋ kaɗaŋ. Munu zu lɛ, feri riw bele ká ì ɗaa na, ɗo nun haŋa rì taŋ kaɗaŋ ká ɗi munu ká ɓe na nda̰w. 16 Tusuɛke lɛ, Ŋgɛrɛwṵru ɗaa ɗo ɓil mbeɗe ɓe mii: «Ì taŋ kaɗaŋ, ɓay ḭi lɛ, ɓi na, mì taŋ kaɗaŋ*
17 Ŋgɛrɛwṵru na kuŋ sal ɓay zuɔ tul nzoɓri riw bele ɓáy zaɗɛ zaɗɛ taŋ náa nun nzoɓ ɓáy faa peɗ ká nzoɓ ha̰a ha̰a kara ɗaa na. Ɓa ɓe na ze, ká ɓil nzaa ɓay kere ɓaarì na, ì ɗi ni ɓa Aba, Bǎa. Sa̰wke mini ze, nam ká tɔ̀ŋ ká pol rì ká ɓáy káw ɓaarì ká tusiri key na, ì se simseɗ kere í ɗáake vu mbom ɓo tul-e. 18 Ì kɔ nda̰w, pola na ì se fal fe ɗáa bulu ɓaarì ká ɗo ɓa fe ká gɔr hɔy ká maa ɓay haŋa rì zǐŋke pam ya na. A timbɛɗɛ key na, Ŋgɛrɛwṵru puo mbɔl ká tul-rì ɓáy lari, mase lari ká ndṵy zḭriri zḭriri, mase fe kḭri káʼa ɓíɛ gɔr hɔy na ya, 19 roo lɛ, ka tina rì ɓáy faa sím Zezu Krisi ká larike ŋgɔŋ mba híe. Ɓe Zezu na, ka taŋ kaɗaŋ a ɗo munu ɓa vu baɗu ká fe mbḭw kara mbuo ni ya. 20 Ɓe na, pola rɔɔ ɓay ɗáa nulue ɓáy tusiri na, Ŋgɛrɛwṵru naa ni a ɗaa ni ɗo ɓoɗ ɓay haŋa ni hu ɓay tul nzoɓri. A timbɛɗɛ ká ɓa ɔ́rɔ ɓie namri na, ka tina ni ha̰ ni ya̰a rì. 21 Ɓáy faa ɓe Zezu na ze, ì ɗáake law-rì ɓo tul Ŋgɛrɛwṵru ká tina ni saa luɔ huɗ a ɗaa riŋ ɗika ɓo tul-e. Ɓe mini ze, mbika law ɓaarì ɓáy fe ká ì ɗáake law-rì te tul-e nzokɗo na, ɓa Ŋgɛrɛwṵru.
22 Ɓaarì na, ì ɗaa vu mbom ɓo tul Ɓay Ŋgɛrɛwṵru ká ɓa tusuɛ ɓay, ha̰ law-rì tǎŋke kaɗ kaɗ ha rì hǐike yṵ ɓaarì ká ɓil Krisi ɓa tusuɛ. Munu zu lɛ, ì kɔ kḭ ɓa nzoɓ nun kḭ ɓáy ɓil law-rì ká *taŋ kaɗ kaɗ riw bele. 23 Ɓay Ŋgɛrɛwṵru na mboŋ rì ɓa fie. Ɓayke ku na ɗo munu ɓa pa̰ra fe ká ɗo ɓáy kumnun ɓaŋguɔ a hu ya. Ɓa ɓay ká ɗaa peɗ a ɗo ɓaŋguɔ kpaɗara, 24 ɓay ḭi lɛ, mbeɗe Ŋgɛrɛwṵru ɓaa mii:
«Nzoɓri riw bele ɗo munu ɓa suy,
riŋ ɗika ɓari riw bele ɗo munu ɓa fukri puuri ká ɓil wáa.
Suy na hu-huɔ, a fukri puu na kara ga̰y zuɔ siri,
25 roo lɛ, Ɓay Ŋgɛrɛmbay na ɗo ɓaŋguɔ kpaɗara
Ɓay ni key na, ɓa Ɓay Kere ká i ka-káake ha rì.
* 1:16 Soro peɗ ɗáa Leviri 11.44; 19.2. 1:25 Ezay 40.6-8.