6
Mikan men che'n Jesús triu zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n
(Mt. 12:1-8; Mr. 2:23-28)
No tu ngubizh kwa'n nile' men Israel diskans, nzhaded Jesús kun rë men che'n Me plo nzha'n men triu. No por nila'n bixa', nguzublo kikib bixa' do che'ne, no kigo' bixa' lazhe par kiyao bixa'i, orze' nzhab pla men fariseo lo bixa':
―¿Chon nile' go kwa'n gat ñal, zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n?
Orze' nzhab Jesús:
―¿Chi nagat go'l go plo nikë kwa'n mile' Dabi tu zhë or mila'n xa' kun rë xpen xa'?, or nguio xa' le'n yo' che'n Dios par ndao xa' pan kwa'n miza' men par gon lo Dios, no ngwatao xa'i no miza' xa'i gao rë xpen xa', no lë' pan ze' nab tsa rë ngulëi' gak gawe.
No nu nzhab Jesús lo bixa':
―Na Xga'n Dios mbaino nak da tu men yizhyuo, kinun poder par len mandad, kwan ñal le' men zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n.
Tu miyi' kwa'n ngut tu lad ya', lad direch
(Mt. 12:9-14; Mr. 3:1-6)
Or ngol xtu zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, nguio Jesús le'n yo' plo nitse'd men widi'zh che'n Dios, no nguzublo kilu' Jesús widi'zh che'n Dios lo rë men nzhin ze'. Ze' nzo tu miyi' kwa'n ngut tu lad ya' lad direch. No ze', nzo pla xa' nilu' ley kun rë men fariseo, kila'ch bixa', nabei chi liwen Jesús xa' re', zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n, nes par kinu bixa' tu kwa'n gab bixa', nak Jesús. Per lë' Jesús nane la cho xigab kile' rë men re', kuze' nzhab Jesús lo miyi' nzhakne re':
―Watsuli, guded garol tsao' re'.
Orze' ngwatsuli miyi' re', nguzubi xa' lo Jesús. Orze' nzhab Jesús lo rë men kila'ch ze':
―Nzhaklan nabdi'zha tu kwa'n lo go: ¿Kwan más ñal le' met zhë kwa'n nayi' kë men Israel zhi'n? ¿Chi tu kwa'n wene o tu kwa'n male? ¿Chi ko' be tu men lo tu kwa'n nazhe'b nizak xa', o la' be gat xa'?
10 Orze' miwi' Jesús lo rë xa' nzo naka'n plo nzo Me, mbaino nzhab Me lo miyi' ngut ya' re':
―Bitsiga' ya'l.
Orze', mitsiga' miyi' ya' miyi', mbaino miake. 11 Per rë xa' nilu' ley kun rë men fariseo nded niyi'xian bixa', orze' nzhab bixa' lo wech bixa': “Nal, ¿kwan li'nu be Jesús?”
Ngule Jesús tu dusen apost che'n Me
(Mt. 10:1-4; Mr. 3:13-19)
12 Le'n rë ngubizh ze', ngwa Jesús yek tu yi' par guna'b Me lo Dios, orze' dub yë'l guna'b Me lo Dios. 13 Or ngwanilyuo, ngurezh Me rë xa' kizikë tich Me, no xid rë xa' re' ngule Me tu dusen rë xa' ngulo'lë Me apost. 14 Tu rë xa' re' lë Simón, xa' kwa'n nu ngurulë Me Per; no xtu xa' lë Ndres, wech Simón; no Jakob mbaino Juan; no Lip, no Tol; 15 orze' Mateo no Max; mbaino Jakob xga'n Alfeo; no Simón xa' nguio xlad men Kananist; 16 no Judas, xga'n Jakob; mbaino xtu Judas Iscariote, kwa'n michi Jesús lo rë men kwa'n mbit Me.
Milu' Jesús widi'zh che'n Dios lo nayax men
(Mt. 4:23-25)
17 Or ngula Jesús yek yi' ze' kun rë men che'n Me, orze' ngulëz Me lo tu lach, no ze' miza tu bëd xa' kizikë tich Me, mbaino nu nayax xa' nzë rë yezh che'n lazh men Judea no rë xa' nzë yezh Jerusalén, kun nayax xa' nzho ro' nitsdo' che'n yezh Tiro mbaino kun rë men yezh Sidón. Rë men re' nzhin par gon bixa' widi'zh che'n Jesús no par liwen Jesús yalyizh che'n bixa'; 18 no miak rë xa' kwa'n nzhakne por mbi mal. 19 Kuze' rë nak men ze' nzhakla namás gal xa' kwerp che'n Jesús, porke kwerp che'n Jesús niro' rë yalnazhon kwa'n niliwen rë men nzhakne.
Kwa'n walika tsak lo Dios
(Mt. 5:1-12)
20 Orze' miwi' Jesús lo rë men che'n Me, nzhab Me:
―Rë go, xa' prob nal re', wen nzha go; porke lë' go ya nzho la ya' Dios.
21 ’No go, xa' nila'n nal re', wen nzha go, porke lë' Dios ne' kwa'n na'b go lo Me.
’No go, xa' nzho'n nal re', wen nzha go, porke kaxche'ptsa lë' go zak laxto'.
22 ’No wen nzha go, go xa' niyi' men nine nal re', no or nigotin xa' go xid bixa', no or niye xa' go, no nidi'zh xa' go, rë kwa'n gat walit nak go, por nak go men da. 23 Bizak laxto' go zhë ze', haxta wats go, porke lë' Dios ne' tu kwa'n tsak ka' go por rë kwa'n nilinu men go; porke sa' ska nguzak rë profet, rë xa' kwa'n midi'zh por Dios chi tiemp.
24 ’Per zhe'b nalats nzha go, rë go xa' rrik nal re'; porke lë' go kinu la rë kwa'n gap go par dubta'.
25 ’No zhe'b nalats nzha go, rë go xa' ndao la haxta plo une, porke lë' zhë zhin, lox go di yalnila'n.
’Mbaino zhe'b nalats nzha rë go, xa' nizak laxto' nal re', per lë' zhë zhin, lë' go go'n di yalnawin haxta plo nagakra'i.
26 ’Zhe'b nalats nzha go, por nidi'zh men dox tsak go nal re'; porke sa' ska midi'zh men lo rë xa' kwa'n chigab walika profet che'n Dios, per ka mbële.
Chizhi' be rë xa' niyi' nine be
(Mt. 5:38-48; 7:12)
27 ’Per rë go xa' nzhon kwa'n nin, bichizhi' go rë xa' nidil go, no bile' go wen lo rë xa' niyi' nine go; 28 no guna'b go lo Dios, ya bixa' wen, rë xa' kwa'n nizhi'bde go, mbaino nu bina'b go lo Dios por rë xa' kwa'n nile' nakap lo go. 29 No cho tu xa' kë' tube ta' ro' go, bila' go ter nu xtu lad kë' xa'i, no chi cho lat chiket che'n go, bila' go wei' xa' ter nu kamis che'n go. 30 Xa' na'b tu kwa'n lo go, biza' goi, mbaino xa' zen tu kwa'n nak che'n go, nagabt go lo xa' zhire ska xa'i. 31 Bile' go kun rë men nela xmod nzhakla go le' men kun go.
32 ’No chi nazhi' go nab tsa rë men kwa'n nazhi' go, ¿xmod le' go tu kwa'n wen chi nak go sa'?, porke haxta rë men más nzë'b xki, nak sa'. 33 No chi nile' go wen lo nab tsa rë xa' nile' wen kun go, ¿xmod le' go tu kwa'n wen chi nak go sa'?, porke haxta rë men más nzë'b xki, nak sa'. 34 Mbaino chi lë' go le' prext kwa'n ka' nab tsa rë men xa' zak go nilu' ka kixe, orze', ¿xmod le' go tu kwa'n wen chi le' go sa'?, porke nu ska haxta rë men más nzë'b xki, nile' bixa' prext kwa'n ka' guchin bixa', orze' kimbëz bixa' zhire ska xa' ze'i. 35 Per rë go, ñal chizhi' go rë xa' nikwa'n dil kun go, no bile' go wen; no bile' go prext kwa'n ka' men sin nakwëz go kix xa'i, nes par ne' Dios tu kwa'n dox tsak ka' go, no par lu' go nak go xmë'd Dios, Me kwa'n nzho lo yibë', porke Dios nazhi' haxta rë xa' gat niza't xkix lo Dios, no rë xa' minu la yentra' kwan tsak, nazhi' Dios. 36 Kuze', naki'n lats laxto' go xtu men nela Xuz go Dios nizine laxto' Me go.
Nadi'zhtal kwan ñal xtu men
(Mt. 7:1-5)
37 ’Nagabt go kwan ñal tu xa' nzhap dol, nes par nale' Dios kix go kwa'n nak go; mbaino nana'bt go zakzi Dios xtu men por kwa'n nak xa', nes par Dios nazakzit ska go por xmod nak go. Más wen biya'l laxto' go kwa'n nile' men lo go, nes par Dios che' rë kwa'n nzë'b xki go. 38 No biza' go kwa'n ka' men, nes par Dios zilazh mase ka' go, haxta ya'n sobre; nela xmod niza' goi ka' men, se' ska ne' Diose ka' go.
39 No nu miza' Jesús tu kwent re':
―¿Chi zak tu men nikal lo, lu' xa' nez lo xtu xa' nikal lo? ¿Gat rop bixa' yachin le'n tu zo? 40 No yent cho tu men más nzhak lo maestr che'n xa', sino ke or lox tse'd xa', lë' xa' gak nela xa' kwa'n milu'i lo xa'.
41 ’¿Chon niwi'l por tu kwa'n nak xtu men, mbaino lë' rë kwa'n más nazhe'b nakal gat niwi'tal? Kure' nak nela tu yix win kwa'n nzho lo wechal, no lë' yix ro kwa'n nzho lol gat niwi'tal. 42 ¿Chon nzhabal lo wechal: “Bila' kon yix win kwa'n nzho lol re'”, no chi gat nizital, más tu kwa'ro nzho lol? ¡Tatu nazhe'b nakal, chigab walika men wenal! Mejor galo laka ngulo' kwa'n nzho lol ba', nes par gak ko'l kwa'n nzho lo wechal ba'.
Nakbe' ya por xlë kwa'n niza'i
(Mt. 7:17-20; 12:33-35)
43 ’No yent cho tu ya wen za' rë xlë nazu't, mbaino ni rë ya kwa'n nazu't, za' xlë wen, 44 porke kad ya nakbe' por xlë kwa'n niza'i, porke gat nikant men nzhao' le'n ya yich, no yent cho cho' tu rosim gub lo tu ya zhii'. 45 Lë' menaye nidi'zh pura rë kwa'n ñal, porke kwa'n wen nzho laxto' xa'; mbaino lë' men nakap nidi'zh pura kwa'n gat lë', porke kure' nzho laxto' xa', porke kwa'n nzho laxto' men, kuze' nidi'zh men.
Chop simient
(Mt. 7:24-27)
46 No nzhab Jesús:
―¿Chon nine go lon: “Señor, Señor”, mbaino gat nile't go kwa'n nin? 47 Nal nin lo go, xmod nak men kwa'n nizubi lon, mbaino nile' xa' kwa'n nzhapa. 48 Nak xa' nela tu men michao' tu yo'. Galo laka nde'n xa' na'ch lo ke, ze' michao' xa' simient che'ne. No or miro'b you', dub jwers nkë nits ta' yo' re', no per ni nangawine, porke lë'i nzob lo ke. 49 Per xa' nzhon xtizha namás, no gat nile't xa' kwa'n nzhapa, nak xa' nela tu xa' michao' tu lizh plo pura yuo, gat nayet nzobe, porke nangachao't xa'i kun simient. No or miro'b you', dub jwers nkë nits ta'i, orze' michil nitse.