1 Korĩn
Jesus hã h'yy ka'eeh do panang Korĩn häd näng doo bä habong do hã pooj jé Paw-Ro ma erih do hahỹỹh
1
Ji matym n'aa ji hã Jesus anoo do ky n'aa hahỹỹh
Paw-Ro ỹ ti hỹỹh, P'op Hagä Do karẽn do hyb n'aa ỹ tanaëënh doo, Kristo Jesus mejũũ do see ỹ bahado däk hyb n'aa, ta ky n'aa ỹ baher'ood hõm hyb n'aa kä. Ër hỹỹj hadoo do Sotenés häd näng do sii bë ỹ edëng, bëëh, P'op Hagä Do karapee hedoo doo, Korĩn häd näng do panang bä habong doo. Tsyt hẽ, ta wë bë tabetyn hõm Kristo Jesus bad'oo do hyb n'aa.* Ji hyb n'aa tadajëp, ji hyb n'aa taganä wät, tahanäng pé ti Kristo bad'oo doo. Sahõnh hẽ jé pad'yyt hẽ ër Wahë N'aa Jesus Kristo hã j'aa hets'ëë do sii hẽ bë tabetyn hõm tsyt hẽ, ta wë had'yyt hẽ bë babok hyb n'aa. Sahõnh hẽ ër wahë n'aa né hẽ ti Jesus. Jé pad'yyt hẽ habong do sa Wahë N'aa, ër Wahë N'aa na-ããj hẽ. Ỹ karẽn P'op Hagä Do ër Yb, Jesus Kristo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do na-ããj hẽ ky en'yym bë hã. Ỹ karẽn baad bë rah'yyb en'yym.
P'op Hagä Do hã ỹ tsebee had'yyt hẽ bë hyb n'aa, baad bë wë taky enyym do hyb n'aa Kristo Jesus hyb n'aa. Kristo hyb n'aa, baad tabanoo bë hã ta ky n'aa baad bë bahajaa bë baher'oot, baad tabanoo bë hã takarẽn do baad bë bahapäh hyb n'aa, baad tagahoot hyb n'aa bë hã. Baad bë gado däk Kristo ky n'aa bë hã ãã her'ood wät do paah. Te hub né hẽ kä bë hã kä. Ti hyb n'aa kä, hỹỹ kä bë h'yyb gó tabanyy däk sahõnh hẽ P'op Hagä Do Sahee ji hã hanoo do ji hajaa doo, baad bë gadaa nuuj jé Jesus Kristo, ër Wahë N'aa p'aa hẽnh tabahyng bä kä. Baad had'yyt hẽ Jesus Kristo bë tah'yyb hej'oonh, baad bë baboo had'yyt hẽ hyb n'aa, tagadëëg ub, takajaa bä kä, baad had'yyt hẽ bë hã tabahapäh hyb n'aa, tanaw'yyt hyb n'aa bë hã taky n'aa tapaa do ky n'aa. P'op Hagä Doo, bë tanaëënh do Jesus Kristo ër Wahë N'aa sii bë babok hyb n'aa, dooh bë teréd bä. Tamoo wät né hẽ ji hã taky däng doo.
Sa h'yyb gó raketyn hõm do ky n'aa hahỹỹh
10 Wakãn haa, ër Wahë N'aa Jesus Kristo kyy gó tak'ëp ỹ betsẽẽ bë hã, séd hã bë h'yyb hedoo hyb n'aa, bë h'yy kanetyn hyb n'aa, séd hã had'yyt hẽ bë babok hyb n'aa. 11 Ỹỹnh Korowéh häd näng do karapee ỹ rapanäk bë ky n'aa. Bë ky ked'aak bë mahang, sa nooh. 12 Hahỹỹ d' mä bë kyyh: “Paw-Ro karapee ããh”, näk mä bë wób sa kyyh. “Aporos karapee ããh”, näk mä bë wób. “Peed karapee ããh”, näk mä ta wób. “Kristo karapee ããh”, näk mä ta wób kä. H'yy kasab'ee doo gó ta tii d' bë kyyh. 13 Ketyn hõm g'eeh ti Kristo bë hã? Ỹ g'eeh, Paw-Ro, bë hyb n'aa b'aa kajatsëk do hã kepëëm däk do paah? Hät ỹỹ gó paa bë ranu gemuun? Dooh. 14 Taw'ããts hẽ hã ỹỹ, ỹ tsebé, dooh bë ỹ nu gemuun bä do hyb n'aa. Jããm hẽ ajyy Kiris-Po, Gajo häd enäh do ỹ nu gemuun paah. 15 Taw'ããts hẽ dooh bë ỹ nu gemuun boo bä ỹ wén näng, hät ỹỹ gó bë nu kemuun bë naher'oot hyb n'aa. 16 Ỹ hyb n'aa es'ee däk hỹỹ kä Es-Tepanas tób yt hẽ habong do na-ããj hẽ ỹ nu gemuun paah. 17 Dooh ta wób ỹ nu gemuun do hyb n'aa tado bä tii, Kristo mejũũ do hã ỹỹ. Ta ky n'aa hanäm do ỹ baher'ood hõm ti ỹ tamejũũ doo. Ta ky n'aa ỹ baher'oot bä, dooh ỹ her'ood bä badäk hahỹỹ hã hanaa ji hajaa doo me, b'aa kajatsëk do hã Kristo dajëp do hejój hã maa newëë do raj'aa etsë hyb n'aa. Dooh ỹ karẽn bä këh ỹ tak'ëp ỹ haj'ap do hã raj'aa etsëë bä.
18 B'aa kajatsëk do hã Kristo dajëp do ky n'aa, daap hadoo do ky n'aa banesaa hẽnh hahõm do sa hã. Ër hã kä, banesaa mahä̃nh ted'ëëp do hã, P'op Hagä Do hejój kametä däk ta tii hã. 19 Tii da né hẽ P'op Hagä Do kyy kerih doo gó. Hahỹỹ da ta kyyh:
 
“Ỹ ahäj jëng da tak'ëp hajaa do rahapäh doo.
H'yy ganäng do sa h'yyb ỹ makyys da”, Isajas 29.14 näng kerih do hã.
 
20 Äkä, nyy da P'op Hagä Do h'yyb tak'ëp hep'ëëh do sa hã? Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do sa hã ẽnh? Badäk hahỹỹ hã tak'ëp h'yy ganäng doo gó her'oot do sa hã ẽnh? P'op Hagä Do wareem däk badäk hahỹỹ hã habong do ta hã h'yy kana'eeh do tak'ëp rahajaa doo. H'yy gatamah do h'yyb hado däk rahajaa do paa tan'oo bä. 21 Tak'ëp tabahajaa doo gó P'op Hagä Do anoo badäk hahỹỹ hã habong do ta hã h'yy kana'eeh do ta hã ranahapäh hyb n'aa sa h'yyb gó rahajaa doo me. P'op Hagä Do h'yyb däng ted'ëëp ta wë ta ky n'aa hyb n'aa ta hã h'yy ka'eeh doo, daap ta wób redoo né paawä Kristo ky n'aa.
22 Judah buuj rakarẽn kapehuunh doo, meuj n'aa näng doo, rabahapäh raky daheeh hyb n'aa. Judah buuj nadoo do resoos tak'ëp ji hajaa doo, raky daheeh hyb n'aa. 23 Tii d' né hẽ paawä rakarẽn, ãã maher'ood had'yyt hẽ Kristo b'aa kajatsëk do hã kepëëm däk do ky n'aa. Ta ti ky n'aa Judah buuj tah'yyb rejãã. Judah buuj nadoo do sa hã, daap mä ta ti Jesus dajëp do ky n'aa. 24 P'op Hagä Do h'yyb däng do sa hã kä, Judah buuj rado bä, Judah buuj nadoo do rado bä na-ããj hẽ, Kristo hã kametä däk P'op Hagä Do hejój, P'op Hagä Do hajaa do na-ããj hẽ. 25 Daap hedoo do P'op Hagä Do wë hanäng do red'oo doo, badäk hahỹỹ hã habong do tak'ëp rahajaa do bahä̃nh tii. P'op Hagä Do nahejooj red'oo doo, badäk hahỹỹ hã habong do tak'ëp sa hejój bahä̃nh né hẽ tii.
26 Bë hyb n'aa es'ee wakãn haa bë P'op Hagä Do asëëw hõm noo gó. Ti noo gó dooh tahajõõ bä bë mahang tak'ëp hajaa doo, badäk hahỹỹ hã habong do h'yy kasab'ee do sa matym gó. Ti noo gó dooh tahajõõ bä bë mahang hyb n'aa jew'yyk doo. Dooh bë mahang tahajõõ bä ky n'aa etsëëh do ti noo gó. 27 P'op Hagä Do asëëw hõm ta wë badäk hahỹỹ hã habong do sa hã h'yy gatemah doo. Ta tii d' tawén d'oo, tak'ëp haj'aa do rakadad'uu hyb n'aa P'op Hagä Do wë kä. P'op Hagä Do wén sëëw hõm ta wë badäk hahỹỹ hã habong do sa hã hyb n'aa sakog is doo, hejoonh do rakadad'uu hyb n'aa. 28 P'op Hagä Do asëëw hõm badäk hahỹỹ hã raty n'aa ges'yyk doo, hyb n'aa sekog is doo. P'op Hagä Do asëëw hõm ky n'aa nets'äs doo, ky n'aa etsëëh do ky n'aa netsä bong hyb n'aa ta hã. 29 Tii d' tawén d'oo, tabad'op hẽ ranahajaa hyb n'aa rah'yy kasabé bä sa hã hẽ P'op Hagä Do matym gó. 30 P'op Hagä Do né hẽ ti h'yyb ta däk bëëh, Kristo Jesus hã. Kristo hã kametä däk P'op Hagä Do hajaa doo. Kristo hyb n'aa né hẽ ji tabed'ëëp. Kristo hyb n'aa né hẽ baad tabahado däk ër h'yyb tym P'op Hagä Do matym gó. Kristo hyb n'aa tsyt hẽ ër baboo kän P'op Hagä Do wë. Kristo né hẽ ti ër hed'ëëp do nesaa do mahä̃nh. 31 Ti hyb n'aa kä, “Jé h'yy kasab'ee doo, taw'ããts hẽ Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do hã takasab'ee.” Jeremiij 9.24 P'op Hagä Do kyy kerih do hã tii da ta kyyh.

*1:2 Ji hyb n'aa tadajëp, ji hyb n'aa taganä wät, tahanäng pé ti Kristo bad'oo doo.

1:19 Isajas 29.14

1:31 Jeremiij 9.24