7
Cotaꞌxeeꞌhin nnon Pablo ntyja ꞌnaanꞌ na ngoco tsꞌan
Nanein ntsjö ncüii ve ꞌndyo jñꞌoon ntyja ꞌnaan joo jñꞌoon na tjihoꞌ nnon tson na jnancüanonhoꞌ na mꞌan. Jaa na nannon, yantyi na tyiꞌjntꞌuë ntcu. Majoꞌ jnaanꞌ na jndye vaa na veꞌ ndöꞌ ro mꞌan nnꞌan yo ntyjehan, joꞌ ncüii cüii tsansꞌa coco juu yo tsꞌan na ndiscuuꞌ juu, ndoꞌ ncüii cüii tsanscu coco juu yo tsꞌan na ndisaaꞌ juu. Nquii tsansꞌa, ngꞌe na conduihin saaꞌ tsanscu, chuhanꞌ na quitsiquindë tsanꞌñeen nchu vaa na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na cꞌoon juu yo scuuꞌ juu. Ndoꞌ mantyi nquii tsanscu na mꞌaan saaꞌ juu, ngꞌe na conduihin scuuꞌ jon, chuhanꞌ na quitsiquindë juu chaꞌxjen na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na cꞌoon juu yo tsanꞌñeen. Nquii tsanscu na jndë toco, tyiꞌiquen juu xjen siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu, nquii saaꞌ juu iquen jon xjenhanꞌ. Min nquii tsansꞌa jeꞌ, tyiꞌiquen jon xjen siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon, nquii scuuꞌ jon iquen juu xjenhanꞌ. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, ꞌuꞌ tsꞌan na mꞌaan saꞌ, tyiꞌntsintycüiꞌ siꞌtsꞌo ꞌnanꞌ nnon jon. Ndoꞌ mantyi ꞌuꞌ na mꞌaan scuꞌ, min tyiꞌntsaꞌ na nndaꞌ. Majoꞌ xe na aa ninꞌquinanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon ncüii jñꞌoon, vanaan na ntsacüentyjeeꞌhoꞌ na ntjonꞌhoꞌ yo ntyjehoꞌ cüantyi ro xuee, ndë joꞌ ntjonꞌ nndaꞌ ꞌoꞌ. Ee xe na aa tyiꞌnanꞌvehoꞌ jñꞌoonvaꞌ, nninncyahoꞌ na vanaan na juu Satanás ntyiiꞌ juu ngꞌee juu ꞌoꞌ na nanꞌtjahoꞌ ngꞌe na tyiꞌquii nꞌonhoꞌ.
Chito na matsjö jñꞌoonminꞌ ngꞌe na ninꞌquën xjen ꞌoꞌ, matsjöhanꞌ ngꞌe na matsiquiꞌmanꞌ ja ꞌoꞌ. Ntyja njan ja, ya ntyji xe tsoñꞌen ꞌoꞌ ntyjë nön mꞌanhoꞌ chaꞌna ncö, majoꞌ tyiꞌninncüii xjen itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon yo jaa. Cüii tsꞌan ndaaꞌ juu na ngoco juu, ndoꞌ ncüiichen tsꞌan mañoon nnon na ndaaꞌ juu. Ncüii ncüii tsꞌan cꞌoon juu chaꞌxjen na incyaa Tyoꞌtsꞌon nnon juu.
Majoꞌ ꞌoꞌ nannon na tacotoncohoꞌ, ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ nanntcu na ninnque, ndö jñꞌoon na matsjö ndëëhoꞌ. Yantyi na quintjohoꞌ na ninnquehoꞌ chaꞌxjen na mꞌan ja. Majoꞌ xe na aa ndiquindëë na nnanꞌquii nꞌonhoꞌ, cuaa nquii na ntoncohoꞌ ee yantyi na ngoco tsꞌan, chito na ncꞌoon juu na ndiquindëë na ntsiquii tsꞌon juu.
10 Majoꞌ ndëë ꞌoꞌ na jndë toncohoꞌ, ndö jñꞌoon na maquën ndëëhoꞌ, majoꞌ chito ja tquënhanꞌ, nquii ta Jesús iquen jonhanꞌ, tyiꞌcüanaan na nꞌndyii tsanscu saaꞌ juu, 11 Majoꞌ xe na aa nꞌndyii juu saaꞌ juu, ijndeiꞌhanꞌ na quintjohin na ninnquii juu, oo coꞌ ya ntcüeꞌhin yo saaꞌ juu. Ndoꞌ mantyi nquii tsansꞌa, ijndeiꞌhanꞌ na tyiꞌntsityuiiꞌ jon tson na toncohin.
12 Ndoꞌ ndëë mañoonchen ꞌoꞌ ntyjë, ndö jñꞌoon na matsjö, majoꞌ chito aa ta Jesús tꞌua tsꞌian nnön na quitsjöhanꞌ. Xe na ꞌuꞌ na vantyja tsonꞌ, majoꞌ scuꞌ tyiꞌcovantyja tsꞌon juu, xe ninꞌquintjohin yo ꞌuꞌ, ya jndyi na nndaꞌ, tyiꞌntsityuiꞌ tson na tomaꞌcoꞌ yohin. 13 Ndoꞌ cüajon jñꞌoon na matsjö ntyja ꞌnaanꞌ juu tsanscu na vantyja tsꞌon na mꞌaan saaꞌ juu na tyiꞌcovantyja tsꞌon tsanꞌñeen Jesús. Xe na aa contjo nchjii tsansꞌaꞌñeen na ncꞌoon juu yo scuuꞌ juu, ya jndyi na nndaꞌ, tyiꞌntsityuiiꞌ tsanscuꞌñeen tson na toco juu yohin. 14 Ee nquii tsansꞌa na tyiꞌcovantyja tsꞌon, ityiiꞌhanꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon xengꞌe nquii scuuꞌ juu vantyja tsꞌon juu. Ndoꞌ mantyi nquii tsanscu na tyiꞌcovantyja tsꞌon, ityiiꞌhanꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ jon xengꞌe saaꞌ juu vantyja tsꞌon juu jon. Ee xe chito na nndaꞌ vaa, ntsijonhanꞌ ndahan chaꞌna joo nda nnꞌan na tyiꞌcꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ nda nnꞌan na chito nchaꞌ vehan vantyja nꞌonhan Jesús, ityiiꞌ Tyoꞌtsꞌon joo ntyja ꞌnaanꞌ jon. 15 Majoꞌ xe juu tsanꞌñeen na tyiꞌcovantyja tsꞌon juu, tyiꞌquintjo nchjii juu na ntjohin yo saaꞌ juu oo scuuꞌ juu, nndëë nꞌndyehan ntyjehan. Ya na nndaꞌ vaa, juu ntyjëëhë na vantyja tsꞌon juu Cristo, min tsansꞌa, min tsanscu, juu jñꞌoon na tocoꞌxenhanꞌhin na toncohin, jndë jndyaahin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ee iqueenꞌ Tyoꞌtsꞌon jaa na tyiꞌngichö tyiaꞌ yo nnꞌan. 16 Majoꞌ ꞌuꞌ tsanscu na vantyja tsonꞌ nquii Cristo, tyiꞌquintjiꞌ na aa ngantyja tsꞌon saꞌ yo jon xengꞌe ntyja ꞌnanꞌ, ndoꞌ mantyi ꞌuꞌ tsansꞌa na vantyja tsonꞌ Cristo, min tyiꞌquintjiꞌ na aa ngantyja tsꞌon scuꞌ yo jon xengꞌe ntyja ꞌnanꞌ.
17 Majoꞌ chuhanꞌ na ncüii cüiihoꞌ quintjohoꞌ chaꞌxjen na jndë sijndaꞌ ta Jesús ntyja ꞌnaanhoꞌ xjen na tqueenꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ. Ndöꞌ jñꞌoon na matsiꞌman ndëë nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon ncüii cüii joo naijon na maca. 18 Ya na ncüii tsꞌan Israel vantyja tsꞌon juu Cristo, tyiꞌntsichon juu na ntsinduuꞌ juu tsꞌian na tui yohin chaꞌxjen contꞌa nnꞌan judíos yononꞌndaa ndahan na itsiꞌmanhanꞌ na conduihin cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na tyiꞌconduihin tsꞌan Israel, xjen na ngantyja tsꞌon juu Cristo, min tyiꞌicanhanꞌ na quinduihanꞌ yohin chaꞌ na ntsiꞌmanhanꞌ na nndaꞌ. 19 Ee min tyiꞌnjon xe na aa tui tsꞌianꞌñeen yohin chaꞌxjen contꞌa nnꞌan judíos yo yononꞌndaa ndahin. Juu jnꞌaanꞌñeen, taꞌnan itejndeihanꞌhin min xe na aa tuihanꞌ yohin. Xiaꞌntyi na ngüangueeꞌ tsꞌan juu jñꞌoon na iquen Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na itejndeihanꞌ juu. 20 Yajoꞌ ncüii cüii tsꞌan quintjohin chaꞌxjen na totsixuan juu xjen na tqueenꞌ Tyoꞌtsꞌonhin na cantyja tsꞌon juu Cristo. 21 Xe na aa condui ꞌuꞌ tsꞌan na matyeꞌntjonꞌtyenꞌ nnon patrón ꞌnanꞌ xjen na tqueenꞌ Cristo ꞌuꞌ na cantyja tsonꞌhin, tanin. Majoꞌ xe na aa ngacjuꞌhanꞌ na nndëë nndyaa ꞌuꞌ na matyeꞌntjonꞌtyenꞌ, cüa, quindui na nndaꞌ. 22 Ee juu tsꞌan na ityeꞌntjontyen xjen na tantyja tsꞌon juu Jesús, conduihin tsꞌan na itsiquindyaa jonhin. Ndoꞌ majoꞌntyi nquii tsꞌan na minꞌjon taconduihin moso xjen na tantyja tsꞌon juu jon, conduihin tsꞌan cüentaaꞌ Cristo na ityeꞌntjontyen juu nnon jon. 23 Nquii Tyoꞌtsꞌon njon jndyi vaa na siquitsu jon na sijnda jon ꞌoꞌ. Mangꞌe joꞌ taninncyahoꞌ na joo jñꞌoon na conanꞌman nnꞌan ndëëhoꞌ na ntquenhanꞌ xjen ꞌoꞌ na ntaꞌngueeꞌhoꞌhanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na ityeꞌntjontyen juu nnon patrón. 24 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, ꞌoꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, ncüii ro cüiihoꞌ, chaꞌxjen na nanꞌxuanhoꞌ xjen na tqueenꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ, joꞌ quintjohoꞌ chaꞌxjen na sijndaꞌ jon ntyja ꞌnaanhoꞌ.
Jñꞌoon ntyja ꞌnaan nnꞌan na tyiꞌcotonco yo nanntcu ninnque
25 ꞌOꞌ nanntcu na tacotoncohoꞌ, tajñꞌoon cotsiꞌman ta Jesús nnön ntyja ꞌnaanhoꞌ. Majoꞌ ntsjö ndëëhoꞌ juu jñꞌoon na mꞌaanꞌ tsꞌön ntyja ꞌnaanꞌhoꞌ. Ndoꞌ nndëë nnanꞌvehoꞌ jñꞌoon na matsjö ngꞌe tyiꞌndyiaaꞌ ndyaꞌ jon ja. 26 Ee juu xjen na cotsamꞌan neinhin majndye nnon naviꞌ min, joꞌ matsitiu yantyichen na quintjo tsꞌan chaꞌxjen na mꞌaan juu. 27 Juu tsꞌan na jndë toco, tyiꞌntsitiu juu na ntsityuiiꞌ juu tson na toco juu yo scuuꞌ. Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na tyíꞌcoco, tyiꞌntꞌue juu tsꞌan na ndiscuuꞌ juu. 28 Majoꞌ xe na aa ngoco ncüii tsansꞌa, tyiꞌitsitjahin, mantyi ncüii tsanscu jeꞌ xe na aa ngoco juu, tyiꞌtsitjahin. Majoꞌ matsjö joo nnꞌan na ntoncohan, jndye nnon naviꞌ na ntquenonhan, ndoꞌ ntyja jndyi tsꞌön na tyiꞌntsichjuhanꞌ ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ chaꞌ nndëë ntyeꞌntjonhoꞌ nnon Cristo.
29 Joꞌ ꞌoꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Jesús, ndö vaa na ninꞌquitsjö ndëëhoꞌ: Jndë tichjo xuee na ncüjeeꞌ ntcüeꞌ jon. Mangꞌe joꞌ ꞌoꞌ na mꞌan ntcuhoꞌ, quityeꞌntjonhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌvijon tsꞌan na tascuuꞌ. 30 Xe vaa ncüii na iquenon tsꞌan na itsitꞌioohanꞌhin, chuhanꞌ na cꞌoon juu chaꞌvijon na mꞌaan juu nguee. Ndoꞌ joo nnꞌan na itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsꞌan na mꞌaan juu nguee, chuhanꞌ cꞌon nanꞌñeen chaꞌvijon nnꞌan na mꞌanhin na chjooꞌ nꞌonhan. Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na itsijnda ꞌnan, cüjiꞌ tsanꞌñeen cüenta ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na chaꞌvijon na chito ꞌnaanꞌ jonhanꞌ, 31 Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na jndye vaa na ndyiiꞌ tsꞌon juu ntyja ꞌnaanꞌ na tsixuan tsonnanguevahin, tyiꞌncꞌoonꞌ jndyi tsꞌon juuhanꞌ, ee ncüii cüii nnon na ntsixuanhanꞌ, vantycüii ntyja ꞌnaanhan.
32 Ja tyiꞌquintꞌue tsꞌön na vaa ncüii ꞌnan na ntscuꞌhanꞌ ꞌoꞌ na ntyeꞌntjonhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon. Ee ncüii tsꞌan na tascuuꞌ juu, itsichon tsanꞌñeen na ntyeꞌntjon juu nnon ta Jesús, ninꞌquitsꞌaa juu ntyja na caveeꞌ tsꞌon nquii jon yohin. 33 Majoꞌ juu tsꞌan na mꞌaan scuuꞌ, mꞌaanꞌ tsꞌon jon ntyja ꞌnan na icanhanꞌhin chaꞌ ngaveeꞌ tsꞌon scuuꞌ jon yohin. 34 Ndoꞌ na nndaꞌ, ve vaa na mꞌaanꞌ tsꞌon jon. Ndoꞌ majoꞌntyi cüii tsanscu na mꞌaan juu na ninnquii juu, yo ninꞌntyja ꞌnaanꞌ ncüii tsanscu ndyua tque, ninncüii mꞌaanꞌ nꞌonhin na quindui yohin chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon ta Jesús. Conanꞌchonhin na ninvaa ntyja ꞌnaanhin nnanꞌxuanhin cüentaaꞌ jon. Majoꞌ ncüii tsanscu na vantyja tsꞌon na jndë toco, jndye nnon mꞌaanꞌ tsꞌon juu, nin ꞌnan ntsꞌaa juu chaꞌ ngaveeꞌ ntyjii saaꞌ juu yohin.
35 Tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na matsjö jñꞌoonminꞌ ndëëhoꞌ ngꞌe na tyiꞌquintꞌue tsꞌön na ntoncohoꞌ. Matsjöhanꞌ ngꞌe ntꞌue tsꞌön na ntꞌahoꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ chaꞌ nditꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌho, ndoꞌ chaꞌ ndëë ntyeꞌntjonhoꞌ nnon ta Jesús yo ninvaa ñuaanhoꞌ.
36 Juu jñꞌoon na conduehoꞌ na mꞌaan ncüiihoꞌ na mꞌaan jnda juu na yuscu ndyua tque na jndë vacüenon xjen na ngoco juu, ndoꞌ nquii tye juu mꞌaanꞌ tsꞌon jon na nninncyaa jon na ngoco jnda jon, ya xe aa ndui na nndaꞌ. Tajnan quichu jon min xe na ntonco nanꞌñeen. 37 Majoꞌ ncüii tsꞌan na mꞌaan jnda jon tsanscu na vacüenon xjen na ngoco tsanꞌñeen, na jndë sitiu ya jon ncüii na tyiꞌxeꞌncyaa jon na ngoco juu, min taꞌnan ncüii nnon na itsijaaꞌhanꞌ na ncyaa jon na ngoco tsanꞌñeen, tanin min na tyiꞌninꞌncyaa jon na ngoco juu. 38 Ndoꞌ juu tsꞌan na incyaa jon na ngoco tsanscu jnda jon, ya itsꞌaa jon, majoꞌ yantyichen itsꞌaa juu tsꞌan na tyiꞌxeꞌncyaa na ngoco tsanscu jnda.
39 Viochen xjen na ninvandoꞌ saaꞌ ncüii tsanscu, chuhanꞌ na quintjotyenhin yohin. Majoꞌ xe na aa ngueꞌ jon, ndëë ngoco nndaꞌ juu yo minꞌcya ro tsansꞌa na ntꞌue tsꞌon juu, majoꞌ xiaꞌntyi yo ncüii tsansꞌa na vantyja tsꞌon Cristo. 40 Majoꞌ ndö vaa na macüjiꞌ ja cüenta, juu tsanscu ninnquii, yantyichen itsꞌaa juu na ntjohin na ninnquii juu. Ndöꞌ vaa na mꞌaanꞌ tsꞌön, ndoꞌ mantyi matsixuan Espíritu cüentaaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na matsjöhanꞌ.