1 Ncüii jon joo nnꞌan na cotye sꞌon cüentaaꞌ gobiernon tsjoon Roma, jndyehan squehan na mꞌaan Jesús na ndyehan jñꞌoon na toninncyaa jon, ndoꞌ mantyi yo nnꞌan na cotjiꞌ nnꞌan judíos cüenta na conanꞌtja nanꞌñeen nnon Tyoꞌtsꞌon. 2 Ndoꞌ nque nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, tatëveeꞌ ngiohan na itsinin jon yo nanꞌñeen. Jaaꞌ jñꞌoon jnanꞌneinhan nacjooꞌ jon. Jnduehan:

—Tsanva itsijonhin yo nnꞌan na conanꞌtjahan nnon Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ mantyi icüaꞌ juu yohan.

3 Ndö vaa jñꞌoon na sinin Jesús ndëëhan na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ. Itso jon:

4 “Nin ncüii nquehoꞌ, xe na aa mꞌaan ncüii ciento quinman ntsjuenꞌ juu, ndoꞌ tsu ncüii ꞌo, ¿Aa chi nꞌndyii ya juu joo ninquennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ñjen choꞌñeen naijon na cocüaꞌ oꞌ ndoꞌ ngaquintꞌue juu quiooꞌ na tsu, ata xjen na ntjii ntcüeꞌ juu oꞌ? 5 Ndoꞌ vi na jndë ntjii ntcüeꞌ juu oꞌ chi ntscüanjoonꞌ juu oꞌ quityaꞌ juu yo na neiinꞌ jndyi juu. 6 Ndoꞌ ya na ngueeꞌ ntcüeꞌ juu vꞌaa, ntsitjon juu nnꞌan na ya jñꞌoon yohin yo nnꞌan na mꞌan ndyo vaaꞌ juu. Ngitso juu ndëëhan: Cüineiinꞌ nꞌonhoꞌ yo ja ee juu quitsman tsjuënꞌ na tsu oꞌ, jndë ntji ntcüꞌë oꞌ. 7 Itsontyichen Jesús: Matsjö ndëëhoꞌ na nndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan quiñoonꞌndue. Ncüii tsꞌan na itsitjahin nnon jon, neiinꞌntyichen jon ya na contcüeꞌ tsꞌon tsanꞌñeen jnaanꞌ juu, chichen ntyja ꞌnaan joo ninnquennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ñjen tsꞌan na cotsamꞌanhan chaꞌxjen na chuhanꞌ na cotjiꞌhan cüenta na tyiꞌicanhanꞌ na ntcüeꞌ nꞌonhan.

8 “Ndoꞌ xe na aa mꞌaan ncüii tsanscu na yꞌoon juu nqui xen sꞌon xuee, ndoꞌ xe na aa tëtsu ncüiihanꞌ quiiꞌ vaaꞌ juu, ¿Nin ꞌnan ntsꞌaa juu? ¿Aa chi ntscüꞌa juu chon, ndoꞌ ntca juu, ndoꞌ chen chen ntꞌue juuhanꞌ ata xjen na ntjii ntcüeꞌ juuhanꞌ? 9 Ndoꞌ vi na jndë ntjii juuhanꞌ, ntsitjon juu nnꞌan na ya jñꞌoon yohan yo nnꞌan na mꞌan ndyo vaaꞌ juu, ndoꞌ ngitso juu ndëëhan: Cüineiinꞌ nꞌonhoꞌ yo ja, ee juu xoquituꞌ na tëtsu, jndë ntji ntcüꞌëhanꞌ. 10 Sininntyichen Jesús, tso jon: Matsjö ndëëhoꞌ na nndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ na joo ángeles cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon mꞌanhan na neiinꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ ncüii tsanjnan na contcüeꞌ tsꞌon.”

11 Sininntyichen Jesús, itso jon:

“Tomꞌaan ncüii tsꞌan, tomꞌan ve ntsinda jon yonon. 12 Nquii tsanche tso juu nnon tye juu: Nndaꞌ tyeꞌ, joo ꞌnan na tsixuanꞌ na ncyꞌön cüentahanꞌ, ncyahanꞌ nnön. Ndoꞌ joꞌ tꞌon jonhanꞌ ndëëhan. 13 Ndoꞌ tyiꞌcovijndye xuee na tui na nndaꞌ, jndëë juu tsoñꞌen ꞌnan na tyincyaa tye juu, ndoꞌ xoquituꞌ na tyꞌoon juu, sitjonꞌ juuhanꞌ, ndë jnduiꞌ juu joꞌ, tja juu ncüiichen tsonnangue na tycya. Joꞌ siquitsu juu xoquituꞌ ꞌnaanꞌ juu na minncyantyi totsꞌaa juu. 14 Majoꞌ vi na jndë jndyueñꞌenhanꞌ na siquitsu juu, jndyo ncüii jndoꞌ tꞌman na ninvaa ndyuaaꞌñeen. Ndoꞌ tyeꞌ na toquenon juu naviꞌ ngꞌe tanin ꞌnan ya na ninjntꞌuehin. 15 Joꞌ tja juu, taqueeꞌto juu na ntsꞌaa juu moso ꞌnaanꞌ ncüii tsꞌan juu ndyuaaꞌñeen. Tsanꞌñeen tꞌua jon tsꞌian nnon juu na ngüantyjeeꞌ juu quintcu jndëë ꞌnaanꞌ jon. 16 Tontꞌue jndyi tsꞌon juu na ntcüaꞌ juu min veꞌ nchuaaꞌ joo të na cocüaꞌ quintcuꞌñeen. Majoꞌ minꞌncüii tsꞌan taꞌnan tyincyaa ꞌnan na ntcüaꞌ juu. 17 Yajoꞌ tyꞌoon juu na jndaꞌ xquen juu, sitiu ya juu ncüii: “Vaaꞌ tyëhöꞌ jndye mosooꞌ jon mꞌan. Cocüaꞌcjohin ata min ꞌnan na ꞌndyichenhanꞌ, ndoꞌ ntjoohin na mꞌan, maninꞌcüꞌiö na ninꞌjntꞌö. 18 Jeꞌ yuuꞌ nntꞌui ja ntjoohin, ncjö ntcüꞌë na mꞌaan tyëhöꞌ, ndoꞌ ntsjö nnon jon: Nndaꞌ tyeꞌ, jndë sitja ja tonnon Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ mantyi yo nnonꞌ. 19 Nanein tyiꞌquitsixuan na ntsuꞌ jndaꞌ ja. Quitsaꞌ yo ja chaꞌvijon veꞌ ncüii mosoꞌ.

Ndöꞌ vaa sitiu juu. 20 Ndoꞌ tantcüeꞌ juu naijon mꞌaan tye juu. Majoꞌ ninvaa tycya na ndyo juu, ndoꞌ jndyiaaꞌ tye juuhin. Tyioo na tꞌman vaa na ndyiaꞌ juu nchjii jon, jnannon jon, tëtsitjon jonhin. Jndyotsꞌaa jonhin ndoꞌ tꞌu jon quinchooꞌ juu na tyincyaa jon tsꞌonhin. 21 Ndoꞌ tso juu nnon jon: ꞌUꞌ riiꞌ tyeꞌ, jndë sitja ja tonnon Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ mantyi yo tonnonꞌ ncuꞌ. Tyiꞌquitsixuan na ntsuꞌ na jndaꞌ ja. 22 Ndoꞌ vi na jndë sque ntcüeꞌhan vꞌaa, tso tye juu ndëë mosooꞌ jon: Cüa, quinanꞌcjehoꞌ na quindyoyꞌonhoꞌ ndiaa na yantyichen, chi ntcüe juuhanꞌ. Ndoꞌ quityionꞌ tsiꞌxꞌee ntꞌö juu, ndoꞌ quitjueꞌhoꞌ ntcoon ngꞌee juu. 23 Ndoꞌ mantyi quitsacyꞌonhoꞌ toro chjo na tꞌuein, quinanꞌcueeꞌhoꞌ juu oꞌ. Cüa, nntꞌa nguee ndoꞌ na ntcüꞌa. 24 Ee juu jndahöꞌ, itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsꞌan na jndë tueꞌ, ndoꞌ vandoꞌ nndaꞌ juu, chaꞌvijon tsꞌan na jndë tsu, majoꞌ tijndaꞌ ntcüeꞌhin. Yajoꞌ taꞌhan na tonanꞌtꞌmaanꞌhan.

25 “Majoꞌ jnda jon, tsantquechen, tyíꞌcꞌoonhin, tja juu jndëë. Ndoꞌ xjen na jndyo ntcüeꞌ juu, tindyooꞌ juu na mꞌaan vꞌaahan, ndoꞌ jndyii juu na cotjaꞌ ndoꞌ camꞌaan jnon. 26 Ndoꞌ tqueenꞌ juu ncüii mosohan, taxeeꞌ juu nin ꞌnan condui. 27 Tꞌa tsanꞌñeen, tso juu: “Juu tyꞌiuꞌ jndë tyjeeꞌ ntcüeꞌ juu ndoꞌ tyeꞌhoꞌ, jndë iscueeꞌ jon toro chjo na tꞌuein ee ya ro tyjeeꞌ ntcüeꞌ juu, tyiꞌviiꞌ juu.” 28 Majoꞌ juu tsantquechen, sivꞌii jndyi juu, min tyiꞌjeꞌcaqueeꞌ juu quiiꞌ vꞌaa. Ndoꞌ na nndaꞌ, joꞌ jnduiꞌ tye juu, sꞌaa jndyi jon tyꞌoohin na caqueeꞌ juu. 29 Majoꞌ tꞌa juu ꞌndyo jon, tso juu: “Quenꞌ cüenta, tijndye chu na matyeꞌntjön ja nnonꞌ. Tacotsiqueꞌ tsꞌön yo tsꞌian na tjiꞌ nnön. Majoꞌ minꞌjon taconcyaꞌ min veꞌ quinchꞌiondyua na chi ntscüꞌë na ntsꞌa nguee na ntsitꞌmanꞌ chjo ja yo ntyjë na ya jñꞌoonhan yo ja. 30 Majoꞌ nein na jndë tyjeeꞌ ntcüeꞌ juu jndaꞌhöꞌ na tatsiquitsu juu ꞌnanꞌ yo nanntcuntjaaꞌ, ata toro na tꞌuein jndë scueꞌ cüentaaꞌ juu.

31 Ndoꞌ joꞌ tꞌa tye juu, itso jon: “ꞌUꞌ jnda, ninnquiiꞌchen mꞌanꞌ yo ja ndoꞌ tsoñꞌen ꞌnan njan, ꞌuꞌ maꞌnanꞌhanꞌ. 32 Majoꞌ chuhanꞌ na cꞌön jaa na nënhën ndoꞌ na quinanꞌtꞌmaanꞌ jaa ngꞌe juu tyꞌiuꞌhöꞌ, chaꞌvijon jndë tueꞌ juu ndoꞌ na vandoꞌ nndaꞌ juu, chaꞌvijon na jndë tsuhin, majoꞌ jndë tijndaꞌ ntcüeꞌhin.”