1 Ndoꞌ tso Jesús ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon: “Tyiꞌjeꞌcacüentyjeeꞌ na ninꞌcjachuhanꞌ nnꞌan na conanꞌtjahan nnon Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ viꞌ jndyi ngenon juu tsꞌan na itsiquitaꞌ jñꞌoon na ntycyaa nnꞌan na nnanꞌtjahan. 2 Ntyja ꞌnaanꞌ juu tsanꞌñeen, yantyi xe na aa quinanꞌtyen nnꞌan ncüii tosu xtyoꞌ juu ndoꞌ quitjueꞌ nanꞌñeenhin quityquiiꞌ ndaandue. Ee viꞌntyi ngenon juu na ntsꞌaa juu ꞌnan na ntsquiooꞌhanꞌ minninchen nnꞌan na chjo vantyja nꞌonhan ja. 3 Joꞌ quitquen nquehoꞌ cüenta ntyja nchu vaa na cotsamꞌanhoꞌ.

“Xe ncüii ntyjehoꞌ na vantyja tsꞌon Tyoꞌtsꞌon itsitjahin nnonꞌ, quitsiquiꞌmanꞌhin. Ndoꞌ xe na aa contcüeꞌ tsꞌon juu, quitsitꞌman tsonꞌhin. 4 Ndoꞌ xe na aa ntyqueꞌ jnda na itsitjahin nnonꞌ na ncüii xuee, ndoꞌ ncüii cüii jon ngaquitso juu nnonꞌ: Quitsitꞌman tsonꞌ ja, contcüeꞌ tsꞌön na sitja ja nnonꞌ, chuhanꞌ na quitsitꞌman tsonꞌhin.”

5 Nnꞌan na nchoꞌve na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, jnduehan nnon jon:

—Ncyaꞌ na nditꞌmanntyichen na covantyja nꞌö́n.

6 Joꞌ tꞌa jon jndyuehan, tso jon:

—Min xe na aa chjo na covantyja nꞌonhoꞌ, min veꞌ chaꞌxjen na chjo ncüii ntquen mostaza, majoꞌ tꞌman tsꞌian nndëë ntꞌahoꞌ. Ata nnon tsꞌoon tꞌmanva nndëë nnduehoꞌ: “Quenanꞌ ꞌuꞌ ntjoohin ndoꞌ cacüentyjeꞌ quiiꞌ ndaandue.” Ndoꞌ minchuchen ntsiquindëhanꞌ chaꞌxjen na conduehoꞌ.

7 “Cüa, quinduë ncüiihoꞌ mꞌaan moso ꞌnaanꞌ na itsitiuu juu tyuaa oo ivantyjeeꞌ juu choꞌ ntsjuenꞌ tojndëë. Ndoꞌ vi na jndë tyjeeꞌ juu na jnan juu jndëë, ¿Aa ntsꞌaahanꞌ na ntsuꞌ nnon juu: “Cüa, cüenoonꞌ ndö, quijmanꞌ mesa na ntcüaꞌ?” 8 ¿Aa chi ngitso jndyee patrónꞌñeen nnon juu: “Cüa ra, quitsijndaꞌ ꞌuꞌ, quitsijñꞌonꞌ na ntcüꞌa? Ndoꞌ vi na jndë tcüꞌa ndoꞌ jndë tꞌua, yajoꞌ chi ntcüaꞌ ndoꞌ ncꞌüaꞌ.” 9 Min tatyincyaa jon naya juu mosoꞌñeen na siquindë juu tsꞌian na tꞌua jon nnon juu. 10 Mantyi ꞌoꞌ ya na jndë jntꞌahoꞌ tsoñꞌen na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon na quintꞌahoꞌ, joꞌ quinduehoꞌ: “Aa jaa na cotyeꞌntjön, tyiꞌquinanꞌxuan na ngitso tsꞌan na taquinjonꞌ na contꞌa, ee xiaꞌntyi jndë jntꞌa chaꞌxjen na chuhanꞌ na quintꞌa.”

11 Xjen na ñjon Jesús nato na vja jon Jerusalén, tenon jon tyonco ndyuaa Samaria yo Galilea. 12 Juu xjen na vaqueeꞌ jon ncüii tsjoon chjo, tjonhin nqui nnꞌan na chohan tycu ndö cotöꞌ, tyecüentyjeeꞌ tycyahan. 13 Jndei jnanꞌxuaahan, jnduehan:

—ꞌUꞌ Jesús na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, cꞌonꞌ na ntyꞌiá rö́ nchjiꞌ.

14 Ya na jndyiaaꞌ Jesús joohan, tso jon ndëëhan:

—Quitsananꞌman nquehoꞌ ndëë ntyee.

Ndoꞌ viochen xjen na coꞌohan, jnꞌmanhan. 15 Majoꞌ ncüii joo nanꞌñeen, xjen na tyincyaa juu cüenta na jndë jnꞌman juu, tantcüeꞌ juu. Jndei cꞌua ꞌndyo juu na totsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon. 16 Tcoꞌxtye juu tonnon Jesús, tyincyaa juu na ncya ya jon. Ndoꞌ juu tsanꞌñeen conduihin tsꞌan Samaria. 17 Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús:

—¿Aa chito nchaꞌvaa nqui nanꞌñeen jnꞌmanhan? Ndoꞌ ñjenchenhin jeꞌ, ¿Yuu mꞌanhan? 18 Juu tsanvahin chito conduihin tsꞌan judío, majoꞌ jndyo ntcüeꞌ juu na itsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ ñjen nanꞌñeen veꞌ tyꞌetohan, taꞌnan sque ntcüeꞌhan.

19 Yajoꞌ tso Jesús nnon tsanꞌñeen:

—Quinaquintyjaꞌ, cja ntcüeꞌ vaꞌ. Ngꞌe na vantyja tsonꞌ ja, joꞌ na jndë jnꞌmanꞌ.

20 Ncüii jon joo nnꞌan na conduihan tmaanꞌ fariseos taxeeꞌhan nnon Jesús ntyja ꞌnaanꞌ juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon. Taꞌxeꞌhan ¿yuu xjen ngueꞌntyjahanꞌ? Tꞌa jon jndyuehan, tso jon:

—Juu na condui Tyoꞌtsꞌon na ityeꞌntjon jon tsoñꞌen, chito ngꞌe ꞌnan na covityincyooꞌ, joꞌ tsiꞌmanhanꞌ na jndë tyjeeꞌ juuhanꞌ. 21 Min xeꞌquindue nnꞌan: “Ndö mꞌaan jon oo ndöꞌñeen mꞌaan jon na ityeꞌntjon jon nnꞌan”, ee juu na ityeꞌntjon jon, mꞌaanhanꞌ quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.

22 Ndoꞌ tso ta Jesús ndëë nnꞌan na tonanꞌjon yo jñꞌoon na toninncyaa jon:

—Mangueꞌntyja xjen ya na nnduehoꞌ: “Ntꞌue jndyi nnꞌön na ngueꞌntyja xuee na nndyo nndaꞌ nquii jon na conduihin tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na coꞌxen jon tsoñꞌen nnꞌan.” Majoꞌ xeꞌquijntyꞌiahoꞌ na nnguaa na nndaꞌ. 23 Ñꞌen nnꞌan na nnduehan ndëëhoꞌ: “Ndöꞌ mꞌaan jon, oo nnduehan ntjoohin mꞌaan jon.” Majoꞌ tyiꞌntsantyjahoꞌ min tyiꞌnanꞌjonhoꞌ yo nanꞌñeen. 24 Ee chaꞌxjen na icoꞌ tsuee chon, itsixueehanꞌ vi ntyjaaꞌ tsjöꞌndue ata ncüiichen ntyja, manndaꞌ vaa ntsijonhanꞌ xjen na nndyö ntcüꞌë. Ninjonto njntyꞌia tsoñꞌen nnꞌan ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan. 25 Majoꞌ na vejndyee icanhanꞌ na quenön naviꞌ tꞌman ndoꞌ mantyi nnꞌan na mꞌan nanein nntꞌahan na tayuu jntꞌue ja ngiohan. 26 Joꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, chaꞌxjen na tomꞌan nnꞌan xjen na tomꞌaan nquii Noé, manndaꞌ vaa ntsijonhanꞌ na ncꞌon nnꞌan xjen na jndë tindyo na ndyö ntcüꞌë. 27 Totsamꞌanhan chaꞌxjen na vja tontꞌahan. Tocüaꞌhan, tovehan, totoncohan, toninncyahan ndahan na ntonco joo ata tueeꞌ juu xuee na tua Noé quityquiiꞌ vꞌaandaa. Ndoꞌ tovaꞌtyꞌa, ndoꞌ joo nnꞌan na jntyꞌiihanꞌ, tjëñꞌen nanꞌñeen. 28 Ndoꞌ maninꞌncüii xjen tontꞌa nnꞌan xjen na tomꞌaan Lot. Tocüaꞌhan, tovehan. Tonanꞌjndahan ꞌnan ndoꞌ tondëëhinhanꞌ. Tononhin ntjon, tonanꞌyahan ntꞌaa. 29 Majoꞌ juu xuee ya na tjiꞌ Tyoꞌtsꞌon Lot tsjoon Sodoma, tyioo ndaatsuaꞌ chon yo sufre na jnanhanꞌ tsjöꞌndue. Ndoꞌ iscüjeñꞌenhanꞌ nnꞌan na mꞌan juu tsjoonꞌñeen. 30 Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, manndaꞌ itsijonhanꞌ na nnguaa juu xuee ya na njntyꞌia nndaꞌ nnꞌan ja.

31 “Juu xueeꞌñeen, tsꞌan na mꞌaan chꞌen, tyiꞌngaqueeꞌ nndaꞌ juu quiiꞌ vaaꞌ juu na ncüjiꞌ juu ꞌnaanꞌ juu. Tyiꞌnguaa ntyjii juu ntyja ꞌnaanhanꞌ. Ndoꞌ majoꞌntyi tsꞌan na mꞌaan tojndëë, tyiꞌndyo ntcüeꞌ juu chaꞌ ndyoquichu juu ꞌnaanꞌ juu. 32 Cañjoonꞌ ya nꞌonhoꞌ nin ꞌnan na tquenon juu scuuꞌ Lot. 33 Minninchen tsꞌan na intꞌue nquii juu nchu vaa ntsꞌaa juu chaꞌ tyiꞌquitsuhin, jñꞌoon na mayuuꞌ ngitsuhin. Majoꞌ minninchen tsꞌan na incyaa juu na quenon juu minꞌcya ro ꞌnan na ngenon juu, tsanꞌñeen ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu.

34 “Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, juu tijaanꞌñeen, ya na nndyö nntꞌa, ve nnꞌan na manꞌhin condahan, ncüii tsanꞌñeen vjayꞌoonhanꞌhin na mꞌan, ndoꞌ ncüiichenhin nꞌndyiihanꞌhin. 35 Ve nanntcu tojnaanꞌ cotuahan, ncüii tsanꞌñeen vjayꞌoonhanꞌhin na mꞌan, ndoꞌ ncüiichenhin nꞌndyiihanꞌhin. 36 Ve nannon mꞌan jndëë na contꞌahan tsꞌian, ncüii tsanꞌñeen vjayꞌoonhanꞌhin na mꞌan, ndoꞌ ncüiichenhin nꞌndyiihanꞌhin.

37 Ndoꞌ nnꞌan na tonanꞌjon yo jñꞌoon na toninncyaa jon, taxeeꞌhan nnon jon:

—Ta, ¿Yuu vijon na nndui na nndaꞌ?

Joꞌ tꞌa jon jndyuehan ncüii jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ na tsiꞌmanhanꞌ na ntcoꞌxenhanꞌ nnꞌan. Tso jon:

—Navijon na vendyuaa ꞌnan töꞌ, joꞌ ngancüi ntꞌën.