10
Icüji Jesús nchoꞌve nnꞌan na quitsayꞌonhan jñꞌoon yohin
(Mr 3:13-19; Lc 6:12-16)
Tqueenꞌ Jesús já nnꞌan na nchoꞌve. Tyincyaa jon na mantyi nanꞌxuán juu najndei na condui nquii jon chaꞌ ntjíꞌ jndyetyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan, ndoꞌ na quinanꞌnꞌmán nnꞌan tsoñꞌen nnon ntycu vjee yo tsoñꞌen nnon na tajndeiꞌ nꞌonhan na iquiihanꞌhin.
Ndö nguë́ já nnꞌan na nchoꞌve na tꞌua jon tsꞌian ꞌnaanꞌ jon ndë́. Naminjndyee Simón, na mantyi xueeꞌ jon Pedro, jndë ve, tyje jon Andrés, ndë joꞌ Santiago yo tyje jon Juan, joohan ntsinda Zebedeo, Felipe yo Bartolomé, Tomás yo ja Mateo na toquë sꞌon ꞌnaanꞌ gobiernon tsjoon Roma, ndoꞌ Santiago jnda Alfeo yo Tadeo, Yo Simón, tsan na totsijonhin yo tuaanꞌ nnꞌan na tonanꞌvehan nacjooꞌ gobiernon tsjoon Roma, ndoꞌ yo ninꞌJudas Iscariote, tsan na jndëcya tyincyaa juu cüenta Jesús nduee nnꞌan na jnanꞌcueeꞌhanhin.
Tꞌua Jesús tsꞌian ndëë nnꞌan nchoꞌve
(Mr 6:7-13; Lc 9:1-6)
Ndoꞌ ndö vaa tsꞌian na tꞌua Jesús ndë́ na nchoꞌve já na tji jon, tso jon:
—Tyiꞌntsaqueꞌhoꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na chito conduihan ntyjë nnꞌan judíos, ndoꞌ min tyiꞌntsaqueꞌhoꞌ njoon na mꞌan nnꞌan ndyuaa Samaria. Xiaꞌntyi cꞌohoꞌ na mꞌan ntyjeehoꞌ nnꞌan Israel, na conduihan chaꞌvijon quinman na jndë tsu. Viochen na cotsacondyiꞌhoꞌ, ndö jñꞌoon quinduehoꞌ ndëë nnꞌan: Quitquenhoꞌ cüenta na nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan quiñoonꞌndue, jndë tentyja xjen na ninncyahoꞌ na ntyeꞌntjon jon ꞌoꞌ. Ndoꞌ tsontyichen Jesús ndë́: Quinanꞌnꞌmanhoꞌ nnꞌan vꞌi yo nnꞌan na cho ndöꞌ cotöꞌ. Quintꞌahoꞌ na ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë. Quitjiꞌhoꞌ jndyetyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan. Juu nayavahin, veꞌ yu tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na nanꞌxuanhoꞌhanꞌ. Mantyi ꞌoꞌ tyiꞌntaꞌntjonhoꞌ xoquituꞌ ndëë nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.
“Tyiꞌntsachohoꞌ sꞌon ijan, min sꞌon xuee min sꞌon ve na ñjon chetsjaꞌ na ntyjahanꞌ ndiꞌntscuꞌhoꞌ na ntsaquintꞌahoꞌ tsꞌian njan. 10 Min tyiꞌntsachohoꞌ nchetsjaꞌ na ncꞌohoꞌ nato na ñjon ꞌnan na ndijntꞌuehoꞌ, min ncüiichen ntjo ndiaa, min ntcon, min tsꞌoon na ntyjahoꞌ. Ngꞌe chaꞌxjen ivantjon tsꞌan yo tsꞌian na itsꞌaa juu, manndaꞌ chuhanꞌ na nndahoꞌ ꞌnan na icanhanꞌhoꞌ na cotyeꞌntjonhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon.
11 “Ndoꞌ minninchen tsjoon na ntsquehoꞌ, min na aa tꞌmanhanꞌ, ndoꞌ min na aa chjohanꞌ, chen quijntꞌuehoꞌ nin tsꞌan na itsꞌaa na njon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na ncyꞌoon juu cüentahoꞌ vaaꞌ juu na ntixeeꞌ juu ꞌoꞌ. Joꞌ quintjohoꞌ vaaꞌ tsanꞌñeen ata xjen na nnduiꞌ ntcüehoꞌ juu tsjoonꞌñeen. 12 Juu xjen na ncꞌoqueꞌhoꞌ vꞌaaꞌñeen, quitanhoꞌ na quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nanꞌñeen. 13 Ndoꞌ joohan, xe na aa ya nnꞌanhin, yajoꞌ ndyio jon jnꞌaanhin. Majoꞌ xe na aa tyiꞌquinanꞌxuan nanꞌñeen na ncyꞌonhan cüenta juu nayaꞌñeen, yajoꞌ tyiꞌxeꞌquitsꞌaa Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na cotanhoꞌ nnon jon. 14 Ndoꞌ nnꞌan tsjoonꞌñeen, xe na aa taꞌnan ncüiihan na ninꞌcyꞌoon juu cüentahoꞌ na ntixeeꞌ juuhoꞌ, min tyiꞌninquiꞌndyii juu jñꞌoon na coninncyahoꞌ, juu xjen na nduiꞌhoꞌ vaaꞌ juu oo tsjoonꞌñeen, quinanꞌcyaahoꞌ tsꞌojndë na chuuꞌ ngꞌehoꞌ. Na ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, ncüjiꞌ jndyoyuhanꞌ na joo nanꞌñeen tyiꞌninꞌcyꞌonhan cüenta juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na coninncyahoꞌ. 15 Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, nnꞌan tsjoonꞌñeen juu xuee ya na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na tonanꞌtjahan nnon jon, tꞌmanntyichen ntꞌuiiviꞌhanꞌhin, chichen juu naviꞌ na isquioo jon cjo nnꞌan tsjoon Sodoma yo Gomorra.
Ntꞌa viꞌ nnꞌan ꞌoꞌ
16 “Quitquenhoꞌ cüenta, ꞌoꞌ na conduihoꞌ chaꞌvijon quinman, majñönhoꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na conduihan chaꞌvijon lobo. Ngꞌe joꞌ, chaꞌxjen quindu mꞌan na jndaꞌ nquen oꞌ, mantyi ꞌoꞌ cꞌonhoꞌ na jndaꞌ nquenhoꞌ na tyiꞌntsiviꞌnnꞌanhanꞌ ꞌoꞌ. Ndoꞌ chaꞌxjen tyiꞌmanyaanꞌ quituꞌ, manndaꞌ vaa cꞌonhoꞌ. 17 Tyiꞌncꞌonhoꞌ na conanꞌqui nꞌonhoꞌ nnꞌan ee nninncyahan cüentahoꞌ nduee nanmꞌannꞌian, ndoꞌ nanꞌñeen ntjiꞌhan tsꞌian na ngichꞌohoꞌ quityquiiꞌ ntꞌaanꞌon ꞌnaanhan. 18 Ndoꞌ ngꞌe na conduihoꞌ nnꞌan na mꞌan ntyja njan, nntꞌahan na ngüentyjeeꞌhoꞌ tondëë nnꞌan na conduihan gobiernon ndoꞌ mantyi ndëë nnꞌan na tëquintyja tꞌman condui. Ndoꞌ na nndaꞌ, nninncyaahanꞌ na ntjiꞌ jndyoyuhoꞌ ndëëhin ntyja njan ndoꞌ mantyi ndëë nnꞌan na tyiꞌquinanꞌtꞌmaanꞌhan nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ. 19 Ya na nninncyahan cüentahoꞌ, tyiꞌncꞌonhoꞌ jñmaanꞌ tsꞌon na nin jñꞌoon nnanꞌntcüeꞌhoꞌ ndëëhan. Ngꞌe majuuntyi xjenꞌñeen nninncyaa Tyoꞌtsꞌon nin jñꞌoon na nnanꞌntcüeꞌhoꞌ. 20 Ee nquii Espíritu na condui nquii tyehoꞌ Tyoꞌtsꞌon, ntsiꞌman jon nin jñꞌoon na nnanꞌntcüeꞌhoꞌ, tyiꞌxeꞌcanhanꞌ na nnanꞌntcüeꞌhoꞌ jñꞌoon ndëë nanꞌñeen veꞌ yo na jndaꞌ nquen nquehoꞌ.
21 “Mꞌan nnꞌan na ninncüii tsꞌan ntsindahin na nninncyahan ntyjehin nduee nanmꞌannꞌian chaꞌ nnanꞌcüje nanꞌñeen joo. Ndoꞌ mantyi mꞌan nnꞌan na nninncyahin ndahin nduee nanmꞌannꞌian chaꞌ nnanꞌcüje nanꞌñeen joo. Ndoꞌ majoꞌntyi nntꞌa nda nnꞌan chaꞌ cüje tye ndyee joo. 22 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan ncꞌonhan na tyiꞌquijndooꞌhan ꞌoꞌ ngꞌe na conduihoꞌ ntyja njan. Majoꞌ juu tsꞌan na ntjotyen ntyja njan ata juu xjen na ntycüii tsoñꞌen, ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen. 23 Nnꞌan ncüii tsjoon, xjen na contyꞌehan ꞌoꞌ, quinanonhoꞌ, cꞌohoꞌ cüiichen joo. Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, nndyo ntcüꞌë nntꞌa. Majoꞌ ninjoꞌ mꞌanchen njoon ndyuaa na mꞌan nnꞌan Israel na tyiꞌcotsquehoꞌ na nninncyahoꞌ jñꞌoon naya ntyja njan ndëëhin juu xjen na nncüjë ntcüꞌë.
24 “Já nnꞌan na tꞌman Jesús na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, sininntyichen jon jñꞌoon ndë́ ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na tsixuan nquii jon. Tso jon: “Juu tsꞌan na itsijnaanꞌ, tyiꞌtꞌman conduihin chaꞌxjen nquii mastro ꞌnaanꞌ juu. Min juu tsꞌan na tyeꞌntjon nnon patrón, tyiꞌtꞌman conduihin chaꞌxjen nquii patrónꞌñeen. 25 Juu tsꞌan na itsijnaanꞌ, quintjo ya ntyjii juu na cüejon iquenon juu chaꞌxjen na iquenon nquii tsꞌan na itsiꞌman nnon juu. Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na ityeꞌntjon nnon patrón, quintjo ya ntyjii juu na cüejon iquenon juu chaꞌxjen na iquenon nquii tsanꞌñeen na ityeꞌntjon juu nnon. Ncö na condui ja tsꞌan na conditque ndëë nnꞌan vꞌaa, condue nnꞌan na tsixuan Beelzebú, ꞌoꞌ na cotyeꞌntjonhoꞌ nnön, mantyi nndaꞌ nnduehan cjohoꞌ.
Xiaꞌntyi Tyoꞌtsꞌon nanꞌxuan na cꞌön na ncyaa
(Lc 12:2-7)
26 “Majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌndyuehoꞌ na nin ꞌnan nntꞌa nnꞌanhoꞌ. Ngꞌe tsoñꞌen na vantyꞌiu mꞌanhanꞌ, ngüentyja xjen na nnintyincyooꞌ jndyoyuhanꞌ. Ndoꞌ juu jñꞌoon na tyiꞌcondye nnꞌan, ncüaaꞌ nꞌonhan nchu vaa itsiquindyihanꞌ. 27 Mangꞌe joꞌ, jñꞌoon na matsinën ndëëhoꞌ na tyiꞌmatsjö ncꞌihanꞌ, quinanꞌnein jndyoyuhoꞌhanꞌ ndëë nnꞌan. Ndoꞌ jñꞌoon na matsinën ndëëhoꞌ na ninnquehoꞌ, quinduehoꞌhanꞌ ndëë tsoñꞌen nnꞌan. 28 Joo nnꞌan na conanꞌcüje ntyje, majoꞌ tyiꞌjeꞌquindëë ntꞌahin na ngitsu ñuaanhoꞌ, tyiꞌndyuehoꞌhin. ꞌOꞌ cꞌonhoꞌ na ncyaahoꞌ Tyoꞌtsꞌon na nquii jon vaa najndei na conduihin na ncjuꞌ jon siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan yo ñuaanꞌ tsꞌan quiiꞌ vꞌio.
29 “ꞌOꞌ mangiohoꞌ na tyiꞌjnda coninjntꞌua ve quintsa quijndë. Majoꞌ nquii Tyehoꞌ Tyoꞌtsꞌon iquen jon cüenta joo oꞌ. Nchjii jndaꞌ jon ya na ngovje ncüii cüii joo oꞌ. 30 Ndoꞌ ata ntyjii jndaꞌ jon tsaꞌnndaꞌ sonquenhoꞌ. 31 Mangꞌe joꞌ, tyiꞌndyuehoꞌ, ngꞌe ꞌoꞌ njonntyichen ntyjii jon, nchichen na jndye quintsa quijndë.
Quitjiꞌ jndyoyu jaa ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo
(Lc 12:8-9)
32 “Minninchen tsꞌan na icüjiꞌ jndyoyu juu ntyja njan tondëë nnꞌan, mantyi nnon Tyëhöꞌ na mꞌaan quiñoonꞌndue, ja ncüjiꞌ jndyoyu nnon jon na condui tsanꞌñeen ntyja njan. 33 Majoꞌ minninchen tsꞌan na icüjihin ntyja njan, mantsjö nnon Tyëhöꞌ na min tyiꞌquitsixuan tsanꞌñeen ntyja njan.
Ntyja ꞌnaanꞌ Jesús icꞌonhanꞌ nnꞌan yo ntyjehan
(Lc 12:51-53; 14:26-27)
34 “Tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na jndyö tsonnangue chaꞌ ya ncꞌon nnꞌan yo ntyjehan. Chito juu tsꞌian jndyö. Ja jndyö na ncꞌon nnꞌan cjo ntyjehan. 35 Ee ntyja njan ja, ncꞌoon tsansꞌa na tyiꞌcüejon jñꞌoonhin yo tye juu, mantyi tsanscu yo ndyee juu, ndoꞌ mantyi tsanntsa yo nquii tsanscu xeenꞌ juu. 36 Ata ntsꞌaahanꞌ na nque nnꞌan vaaꞌ tsꞌan na vantyja tsꞌon juu ja, joohin ata xjen nnanꞌvjehanhin.
37 “Minninchen tsꞌan na njonntyichen ntyjii juu tye juu ndoꞌ ndyee juu, chichen ja, tyiꞌquitsixuan tsanꞌñeen na ncꞌoon juu ntyja njan. Mantyi minninchen tsꞌan na itsiviꞌntyjiichen juu jnda juu yusꞌa, yuscu, chintyichen ja, tyiꞌquitsixuan tsanꞌñeen na ncꞌoon juu ntyja njan. 38 Chaꞌ na ndëë ntsijon tsꞌan ntyja njan, chuhanꞌ na quintjo ya ntyjii jon ꞌnan viꞌ na iquenon juu. Xe na aa tyiꞌntsꞌaa juu na nndaꞌ, xeꞌquindëë ntsixuan juu ntyja njan. 39 Ntyja ꞌnaanꞌ na vamꞌaan tsꞌan, xe na aa ntsichon juu na ndui chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii juu chaꞌ ncyꞌoon Tyoꞌtsꞌon cüentahin, ngitsuhin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ngꞌe minꞌcya ro tsꞌan na incyaa na quitjon nin ꞌnan na ngenon ngꞌe na mꞌaan juu ntyja njan, ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu. Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ntꞌue nquii nchu ya chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu, majndaꞌ ntyja ꞌnaan ꞌnan na itsꞌaa tsanꞌñeen, ngitsu ñuaanꞌ juu.
Naya na itsiquindaaꞌ Tyoꞌtsꞌon nnꞌan
(Mr 9:41)
40 “Minꞌcya ro tsꞌan na ntsintjooꞌ juu ꞌoꞌ, mantyi ja itsintjooꞌ tsanꞌñeen. Ndoꞌ juu tsꞌan na ntsintjooꞌ ja, mantyi itsintjooꞌ tsanꞌñeen nquii Tyëhöꞌ na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌan nnꞌan. 41 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na ntsintjooꞌ juu ncüii tsꞌan na incyaa jñꞌoon ngꞌe na jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌonhanꞌ, ncyꞌoon tsanꞌñeen maninjuu naya chaꞌxjen juu naya na ncyꞌoon tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ minninchen tsꞌan na ntsintjooꞌ juu ncüii tsꞌan na itsijonhin chaꞌxjen na chuhanꞌ na cꞌoon tsꞌan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, ngꞌe ntꞌue tsanꞌñeen na ntsꞌaa juu na nndaꞌ, tsanꞌñeen ncyꞌoon juu cüenta maninjuu naya chaꞌxjen juu naya na ncyꞌoon nquii tsꞌan na itsꞌaahanꞌ. 42 Ndoꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, minninchen tsꞌan na ninncyaa min veꞌ chjoviꞌ ndaatioo tein na ncꞌu ncüii tsꞌan na itsijonhin yo ja, tanin min na aa tyiꞌtꞌman conduihin, majndaꞌ vaa naya na ncyꞌoon juu cüenta.”