23
Ncyaa Jesús jnan fariseos yo nnꞌan na conanꞌmanhan nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés
(Mr 12:38-40; Lc 11:37-54; 20:45-47)
Jndë joꞌ sinin Jesús ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin yo ndë́ já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tso jon:
—Nque nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés yo joo nnꞌan tmaanꞌ fariseos, tyꞌonhan cüenta juu tsꞌian na totsixuan Moisés na quinanꞌquindyiihinhoꞌ nchu vaa tsiꞌman juu jñꞌoon na tquen tsanꞌñeen. Mangꞌe joꞌ quitquenhoꞌ cüenta jñꞌoon na conanꞌmanhan. Ndoꞌ quinanꞌquindëhoꞌ tsoñꞌen chaꞌxjen na cotoꞌxenhan na quintꞌahoꞌ. Majoꞌ tyiꞌntsantyjahoꞌ chaꞌna contꞌa nquehan, ee joohan ya jñꞌoon na coninncyahan, majoꞌ ñoon ñoon ꞌnan na contꞌahan. Ee nquehan cotquenhan jñꞌoon na ijndeiꞌhanꞌ na quinanꞌquindë nnꞌanhanꞌ na itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon conanꞌtyenhan ncüii xu na ja na cotyiohinhanꞌ quityaꞌ nnꞌan. Majoꞌ min nquehan tyiꞌjeꞌquityiꞌhan min veꞌ ninꞌncüii ndëë ndueehan na ntejndeihan nanꞌñeen. Tsoñꞌen ꞌnan na contꞌahan, contꞌahinhanꞌ chaꞌ quitquen nnꞌan cüenta na jen conanꞌquindëhan. Min ntjan na ntuein chjo na chuuꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, conanꞌtyenhinhanꞌ quitahan yo ndueehan. Joo jñꞌoonꞌñeen tji nquehinhanꞌ nnon ntjanꞌñeen. Contꞌahin na nndaꞌ chaꞌ quitquen ntyjehin cüenta na njon jndyi ngiohan juu jñꞌoonꞌ jon. Ndoꞌ mantyi ndiaatonco na cüehin, toncontyichen nman ꞌndyohanꞌ contꞌahan, chichen ndiaaꞌ minꞌcya ro tsꞌan. Ndoꞌ mantyi ya na coveeꞌ nguee, cojooꞌ nꞌonhan na nquehan ngüendyuaa naijon na itsiquinjonntyichenhanꞌhin. Ndoꞌ ya na covancüi nnꞌan vatsꞌon, cojntꞌuehan silla na tonnonntyichen naijon na nditꞌmaanꞌhin. Mantyi caveeꞌ jndyi ngiohan na nninncyaa tsꞌan tsꞌon joohan xoncüe tsꞌua, ndoꞌ na quindue nnꞌan ndëëhan na mastrohin na conanꞌmanhin jñꞌoon na tquen Moisés.
“Majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌjntꞌuehoꞌ na quindue nnꞌan mastro ꞌoꞌ, ngꞌe tsoñꞌenhoꞌ conduihoꞌ ntyje nquehoꞌ, ndoꞌ xiaꞌntyi nquii Cristo conduihin mastro ꞌnaanhoꞌ. Min tyiꞌnanꞌtꞌmaanꞌ ꞌoꞌ ncüii tsꞌan tsonnangue na nnduehoꞌ na conduihin tyehoꞌ. Ngꞌe ninncüiihin na conduihin Tyehoꞌ, nquii jon na mꞌaan jon quiñoonꞌndue. 10 Min tyiꞌninncyahoꞌ na ndue nnꞌan na ꞌoꞌ conduihoꞌ nnꞌan na coꞌo jndyeehoꞌ, ngꞌe xiaꞌntyi nquii Cristo conduihin na vja jndyee jon tondëëhoꞌ. 11 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na tꞌmanntyi conduihin quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, chuhanꞌ na quityeꞌntjon juu ndëëhoꞌ. 12 Minꞌcya ro tsꞌan na itsiquinjon nquiihin, ncjuꞌcje Tyoꞌtsꞌonhin. Ndoꞌ minninchen tsꞌan na ijuꞌcje nquiihin, ntsiquinjon Tyoꞌtsꞌonhin.
13 “ꞌOꞌ nnꞌan fariseos yo ꞌoꞌ nnꞌan na conanꞌmanhoꞌ jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. ꞌOꞌ veꞌ contꞌa nquehoꞌ na jen ya nnꞌanhoꞌ, majoꞌ cotꞌiooꞌhoꞌ ndëë nnꞌan chaꞌ tyiꞌndëë nnanꞌjonhan yo na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan. ꞌOꞌ tyiꞌquitaꞌngueeꞌhoꞌ na ntyeꞌntjon jonhoꞌ, ndoꞌ joo nnꞌan na ninꞌquinanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, conanꞌntcüeꞌhoꞌhin. Nquehoꞌ tyiꞌninꞌquityiiꞌhoꞌ juu na ityentjon jon, min tyiꞌninꞌncyahoꞌ na ngoqueꞌ nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.
14 “ꞌOꞌ nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo ꞌoꞌ nnꞌan na conanꞌmanhoꞌ jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. ꞌOꞌ veꞌ contꞌa nquehoꞌ na njon jndyi Tyoꞌtsꞌon ngiohoꞌ. Majoꞌ joo nanntcu ninnque, cotyjehoꞌ ntꞌaahan, ndoꞌ chaꞌ nnanꞌtiu nnꞌan na njon jndyi Tyoꞌtsꞌon ngiohan, jndye jñꞌoon conanꞌneinhoꞌ nnon jon chaꞌ tyiꞌntsiꞌman nquiiꞌhanꞌ na viꞌ nnꞌan ꞌoꞌ. Mangꞌe joꞌ juu xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na conanꞌtjahin nnon jon, tꞌmanntyichen ntꞌuiiviꞌhanꞌ ꞌoꞌ.
15 “ꞌOꞌ nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo ꞌoꞌ nnꞌan na conanꞌmanhoꞌ nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee ꞌoꞌ veꞌ contꞌa nquehoꞌ na ya jndyi nnꞌanhoꞌ. ꞌOꞌ tycya comaꞌndyiꞌhoꞌ ata covetꞌiohoꞌ ndaandue na cojntꞌuehoꞌ min ninncüii tsꞌan na ntsijonhin yo jñꞌoon na coninncyahoꞌ. Ndoꞌ ya na jndë jndë jntꞌahoꞌ na vantyja juu chaꞌxjen contꞌahoꞌ, yajoꞌ vjayꞌoonhanꞌhin na ji vaachen ntsꞌaa juu. Ndoꞌ na nndaꞌ, jaaꞌntyichen ntꞌuiiviꞌhanꞌhin quiiꞌ vꞌio, chichen ꞌoꞌ.
16 “Viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ, ꞌoꞌ na conanꞌmanhoꞌ ndëë ntyjeehoꞌ, majoꞌ itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌvijon nannchjan. Ee ya na icüjiꞌ tsꞌan xueeꞌ vatsꞌon tꞌman, chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na ntyjii Tyoꞌtsꞌon na jñꞌoon mayuuꞌ itsinin juu, conduehoꞌ na tyiꞌjaaꞌ jñꞌoonꞌñeen na iquentyen juu nacjooꞌ juu. Majoꞌ conduehoꞌ na juu jñꞌoon na ncüjiꞌ tsꞌan xueeꞌ sꞌon ijan na tcüeꞌ vatsꞌon tꞌman chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na ntyjii Tyoꞌtsꞌon na jñꞌoon mayuuꞌ itso juu, juu jñꞌoonꞌñeen cotjiꞌhoꞌ cüenta jaꞌntyichenhanꞌ. 17 ꞌOꞌ nanꞌ jndyi nquenhoꞌ. Nanꞌxuanhoꞌ na nchjan yantyihoꞌ. Ee ¿Nin cüii na ve nanꞌminꞌ njonntyichen tsixuanhanꞌ? Juu sꞌon ijan tyiꞌnjonchen tsixuanhanꞌ ngꞌe joo ꞌnan na jndë yo sꞌonꞌñeen, iquenhanꞌ joohanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon ngꞌe itsixuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii vatsꞌon tꞌman. 18 Ndoꞌ mantyi conduehoꞌ xjen na icüjiꞌ tsꞌan xueeꞌ nnontyiu quiiꞌ vatsꞌon tꞌman chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na ntyjii Tyoꞌtsꞌon na mayuuꞌ jñꞌoon na itso juu, tyiꞌjaaꞌ jñꞌoon icüjiꞌ juu. Majoꞌ conduehoꞌ na juu jñꞌoon tjiꞌ tsꞌan xjen na icüjiꞌ juu xueeꞌ sꞌi quiooꞌ na cotyio nnꞌan nnontyiuꞌñeen chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na ntyjii Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na mayuuꞌ conduehoꞌ, juu jñꞌoonꞌñeen jaaꞌchenhanꞌ. 19 ꞌOꞌ nanꞌ jndyi nquenhoꞌ. Quindëñꞌen nanꞌxuanhoꞌ nannchjanhoꞌ. Ee ¿Nin cüii na ve nanꞌminꞌ njonntyichen tsixuanhanꞌ? Juu sꞌi quiooꞌ na cotyio nnꞌan nnontyiuꞌñeen tyiꞌcüentyja na njonchen conduihanꞌ. Ee juu nnontyiu naijon contyjo siꞌñeen, juuhanꞌ njonchen tsixuanhanꞌ ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ iquenhanꞌ siꞌñeen cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. 20 Joꞌ, juu tsꞌan na iquentyen ncüii jñꞌoon nacjooꞌ nquii xjen na icüjiꞌ juu xueeꞌ nnontyiu quiiꞌ vatsꞌon tꞌman chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na mayuuꞌ jñꞌoon tso juu, chito xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ nnontyiuꞌñeen iquentyen juu jñꞌoon, mantyi iyꞌoonhanꞌ tsoñꞌen ꞌnan na contyjo nacjooꞌhanꞌ. 21 Ndoꞌ juu tsꞌan na iquentyen ncüii jñꞌoon nacjooꞌ nquii na icüjiꞌ juu xueeꞌ vatsꞌon tꞌman, chito ixiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ iquentyen juu jñꞌoon, ndoꞌ mantyi iyꞌoonhanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan jon joꞌ. 22 Ndoꞌ juu tsꞌan na iquentyen ncüii jñꞌoon nacjooꞌ nquii na icüjiꞌ juu xueeꞌ quiñoonꞌndue, chito xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ iquentyen juu jñꞌoon, mantyi iyꞌoonhanꞌ juu silla na maninꞌtsꞌiaanꞌ ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ mantyi yo nquii jon na vequityen jonhanꞌ.
23 “ꞌOꞌ nnꞌan fariseos yo ꞌoꞌ na conanꞌmanhoꞌ nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee ꞌoꞌ veꞌ contꞌa nquehoꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na conanꞌquindë. Ee coninncyahoꞌ diezmo cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ na coveꞌ ntjon ꞌnaanhoꞌ, ata min veꞌ tsco quichi menta yo tsco anís yo ntqueenꞌ cominon na coninncyahoꞌ, majoꞌ juu jñꞌoon na jaaꞌntyi tyquiiꞌ jñꞌoon na tquen Moisés, tyiꞌninꞌquitaꞌngueeꞌhoꞌhanꞌ. Joo jñꞌoonꞌñeen conanꞌmanhanꞌ nchu vaa na ncꞌonhoꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon, yo na quinanꞌvengiohoꞌ nnꞌan ndoꞌ mantyi quinanꞌquindëhoꞌ jñꞌoon na conduehoꞌ. Ee chaꞌxjen na itsohanꞌ na coninncyahoꞌ diezmo, mantyi quinanꞌquindëhoꞌ jñꞌoonminꞌ na njonntyichen conduihanꞌ na tquen Moisés. 24 Itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌna nnꞌan na conanꞌcüꞌaanhan ndaatioo na covehan chaꞌ ncüjiꞌhanꞌ quiooꞌ quijndë, majoꞌ tyiꞌquitquenhan cüenta na tondye tsjoꞌñeen, joꞌ ñjon ncüii camello tueꞌ. Ee cojooꞌ nꞌonhoꞌ na ninꞌquinanꞌquindëhoꞌ jñꞌoon na tyiꞌtꞌmanchen nanꞌxuanhanꞌ, majoꞌ jñꞌoon na njonntyichen tyiꞌninꞌquinanꞌquindëhoꞌhanꞌ. Mangꞌe na nndaꞌ, ꞌoꞌ nanꞌxuanhoꞌ nnꞌan na conanꞌmanhoꞌ nato ndëë nnꞌan, majoꞌ nquehoꞌ conduihoꞌ chaꞌvijon nannchjanhoꞌ na coveꞌjndyeehoꞌ ndëëhan.
25 “ꞌOꞌ nnꞌan fariseos yo ꞌoꞌ nnꞌan na conanꞌmanhoꞌ nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee ꞌoꞌ veꞌ contꞌa nquehoꞌ na ya jndyi nnꞌanhoꞌ majoꞌ juu na cotsamꞌanhoꞌ, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na ya ya itsintjuꞌ juu naxenꞌ vaso yo xio, majoꞌ quityquiiꞌhanꞌ tyꞌa jndyihanꞌ. Ee ꞌnan na cocüaꞌhoꞌ na ñjonhanꞌ joꞌ, nanꞌxuanhanꞌ ꞌnaan nnꞌan na contyꞌueehoꞌ yo na tyiꞌninꞌquitquen nquehoꞌ xjen yo ꞌnan na ntꞌue jndyi nꞌonhoꞌ. 26 ꞌOꞌ nnꞌan fariseos, ꞌoꞌ conduihoꞌ chaꞌvijon nannchjan. Nquehoꞌ quitquen jndyoyuhoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon, yajoꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ ntsijonhanꞌ chaꞌvijon na jndë jnanꞌntjuꞌ ꞌoꞌ quityquiiꞌ vaso yo xio. Ndoꞌ na nndaꞌ, ntsꞌaahanꞌ na cüejon ntjuꞌ quityquiiꞌhanꞌ yo naxenꞌhanꞌ.
27 “ꞌOꞌ nnꞌan fariseos yo ꞌoꞌ na conanꞌmanhoꞌ nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee ꞌoꞌ veꞌ contꞌa nquehoꞌ na ya jndyi nnꞌanhoꞌ. Majoꞌ itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌna ndiꞌntꞌua na veꞌ cjohanꞌ quichiꞌ jndyi ndyiaaꞌ tsꞌan, majoꞌ quityquiiꞌhanꞌ tooꞌ ndiꞌ ntꞌoo yo tsochen nnon ꞌnan tyꞌa nanꞌxuanhanꞌ. 28 Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ ee tondëë nnꞌan contꞌahoꞌ na jen ya nnꞌanhoꞌ, majoꞌ tyquiiꞌ nꞌonhoꞌ ninnquiiꞌchen ve vaa na conanꞌtiuhoꞌ, yo na tooꞌchenhanꞌ mꞌaan ꞌnan tyia.
29 “ꞌOꞌ nnꞌan fariseos yo ꞌoꞌ na conanꞌmanhoꞌ nchu vaa siquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee veꞌ contꞌa nquehoꞌ na jen ya nnꞌanhoꞌ. Ee conanꞌyahoꞌ ndiꞌntꞌua ꞌnaan nque nnꞌan na toninncyahin jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa, ndoꞌ mantyi conanꞌtycüiꞌhoꞌ ndiꞌntꞌua ꞌnaan ntꞌoo na totsamꞌanhan yo na chuhanꞌ. 30 Ndoꞌ conduehoꞌ xe na juuhanꞌ aa mꞌanhoꞌ juu xjen na tomꞌan ndochihoꞌ ndyuꞌñeen, tyiꞌxequinanꞌjonhoꞌ xjen na tonanꞌcüje nanꞌñeen nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. 31 Ndoꞌ na conduehoꞌ na nndaꞌ, nquehoꞌ cotjiꞌ jndyoyuhoꞌ jñꞌoon nacjohoꞌ na conduihoꞌ tsjan ꞌnaan nanꞌñeen na jndyocahanꞌ, nque nanꞌñeen na tonanꞌcüjehan nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. 32 Mangꞌe joꞌ chaꞌxjen na tontꞌa ndochihoꞌ, quinanꞌquindëñꞌenhoꞌhanꞌ.
33 “ꞌOꞌ ntyja ꞌnan tyia na contꞌahoꞌ, conduihoꞌ chaꞌvijon nda quinduntja. Minꞌncüii ꞌnan jeꞌquindëë ntꞌahoꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ndyaahoꞌ juu naviꞌ na ntꞌuiihanꞌ nnꞌan na ncꞌohan vꞌio. 34 Mangꞌe joꞌ matsjö ndëëhoꞌ, quiiꞌ ntꞌanhoꞌ njñön ja nnꞌan na nninncyahan jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ na nnanꞌneinhin ndëëhoꞌ yo ntyja ꞌnaanꞌ na jndaꞌ xquen jon ndoꞌ na nnanꞌmanhan ndëëhoꞌ nchu vaa na icoꞌxen jon. Majoꞌ minndye nanꞌñeen, nnanꞌcüjehoꞌhan. Ndoꞌ ñꞌen ntyjehan njñonhoꞌhin nonjnꞌaan. Ndoꞌ ñꞌen nanꞌñeen na ntjaꞌhoꞌhin quiiꞌ ntꞌaanꞌon. Ndoꞌ ñꞌenhan na ntyꞌehoꞌhin ncüii ndoꞌ ncüii tsjoon. 35 Ndoꞌ tsojnaanꞌ na ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, ndyionhoꞌ jnan nnꞌan na jnanꞌcüjehan tsoñꞌen nnꞌan na tonduihan nnꞌan na jntꞌahan ꞌnan na chuhanꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon xjen na tyeꞌ na mꞌaan tsonnangue ata xjen nein. Ngityeꞌ na ntꞌuiiviꞌhanꞌ ꞌoꞌ xjen na iscueeꞌ Caín tyje juu Abel, tsan na tova mꞌaan juu chaꞌxjen na chuhanꞌ, jndyocahanꞌ ata xjen jnanꞌcueeꞌ ndochihoꞌ nquii Zacarías jnda Berequías xoncüe quiiꞌ ntanꞌ nnontyiu tꞌman yo ta vatsꞌon tꞌman. 36 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, tsoñꞌenhoꞌ na mꞌanhoꞌ nanein, majndë majndaꞌ na ntꞌuiiviꞌhanꞌ ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsoñꞌen naviꞌminꞌ na tquenon nanꞌñeen.
Tꞌioo Jesús ntyja ꞌnaan nnꞌan Jerusalén
(Lc 13:34-35)
37 “ꞌOꞌ nnꞌan Jerusalén na conanꞌcüjehoꞌ nnꞌan na coninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa ndoꞌ cotuenꞌhoꞌ ntjöꞌ joo nnꞌan na ijñon jon na mꞌanhoꞌ, majndye jnda tontyja tsꞌön na ntsincüi ja ꞌoꞌ na ncꞌonhoꞌ ntyja njan chaꞌxjen ncüii quitsjon xque itsincüi oꞌ ntsinda oꞌ quityquiiꞌ tsëëꞌ oꞌ. Majoꞌ ꞌoꞌ taꞌnan jntꞌue nꞌonhoꞌ. 38 Joꞌ quitquenhoꞌ cüenta, jndë jntyꞌii Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ, tajeꞌcüantyjeeꞌntyichen jon tsjoonhoꞌ. 39 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, nanein na tonnonchen taxeꞌquijntyꞌiantyichenhoꞌ ja ata juu xjen ya na ngüentyja xuee na nnduehoꞌ: “Ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nquii jon na icüjeeꞌnon jon na mꞌan jaa yo juu najndei na condui nquii jon.”