1 Sininntyichen Jesús ncüiichen jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na toco tsꞌan. Juu jñꞌoonꞌñeen itꞌuiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan. Itso Jesús:

—Tomꞌan nqui yontcundyua, tyecho joo candi ꞌnaan joo na covꞌahanꞌ yo aceite. Jnduiꞌ joo, tyequitjon joo juu tsansꞌa na ngoco. 2 ꞌOnhin tyiꞌjndaꞌ nquen, ndoꞌ cüiichen ꞌon ntyje joo, jndaꞌ nquen yoꞌñeen. 3 Joo yontcu na tyiꞌjndaꞌ nquen, tyecho yoꞌñeen candi ꞌnaan joo, majoꞌ tasayꞌonchen joo aceite na ncꞌua. 4 Majoꞌ joo yontcu na jndaꞌ nquen, tyecho yoꞌñeen candi ꞌnaan joo na covꞌa ndoꞌ mantyi yo ninꞌndioo na ñjon aceite. 5 Viochen xjen na minndooꞌ yoꞌñeen nquii tsansꞌa na ngoco, sijaaꞌhanꞌ tsantsjon ndëë joo, ndoꞌ jnda joo. 6 Ndoꞌ xoncüe tsjon, ticꞌuaa na itsixuaa tsꞌan. Itso juu: “Cꞌoncjehoꞌ, jndë mandyo nquii tsꞌan na icoco. Ncyohoꞌ na nnanꞌjonhoꞌ yohin.” 7 Joꞌ jnanꞌquintyja yontcuꞌñeen. Taꞌya joo ndiaa nnon candi ꞌnaan joo. 8 Ndoꞌ joo yontcuꞌñeen, yo na tyiꞌjndaꞌ nquen, jndue ndëë ntyje joo, yo na jndaꞌ nquen: “ꞌOꞌ sꞌei, quitejndeihoꞌ chjo aceite na conanꞌyꞌonhoꞌ já ngꞌe jndë vanduuꞌ candi na yꞌö́n.” 9 Majoꞌ joo yontcu ntyje joo yo na jndaꞌ nquen, tꞌa yoꞌñeen, jndue joo: “Xeꞌquindëë ngꞌe ntsꞌaahanꞌ na tyiꞌjeꞌcüijndeiꞌhanꞌ na nninjntꞌue nquë́ ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ. Yantyichen quitsananꞌjnda nquehoꞌ ꞌnan na nninjntꞌueeꞌhoꞌ.” 10 Ndoꞌ viochen xjen na tyenanꞌjnda yontcuꞌñeen aceite, tyjeeꞌnon nquii tsansꞌa na icoco. Yajoꞌ joo yontcu na mꞌancje, tyequeꞌ joo quiiꞌ vꞌaa yo jon na nditꞌmaanꞌ na ngoco jon. Jndë joꞌ tëꞌ ꞌndyo vꞌaaꞌñeen. 11 Jndë joꞌ vendye yo na tyequijntꞌue aceite, squenon ntcüeꞌ joo. Jnanꞌcꞌuaa joo ꞌndyo vꞌaa. Jndue joo: “Nndaꞌ ta, quitsiquinanꞌ chjo ꞌndyo vꞌaa.” 12 Majoꞌ tꞌa jon jndyue joo: “Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, tyiꞌcüajnꞌan ja ꞌoꞌ.”

13 Ndoꞌ tsontyichen Jesús ndë́:

—Mangꞌe na nndaꞌ, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa itsiquindyi jñꞌoonvaꞌ na cꞌoncjehoꞌ ngꞌe tyiꞌquindiohoꞌ nin xuee ndoꞌ yuu xjen na ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, nndyö nntꞌa na mꞌanhoꞌ.

14 “Nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan quiñoonꞌndue, ntsinënntyëchën cüiichen jñꞌoon ndëëhoꞌ na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ na tsiꞌmanhanꞌ na ityeꞌntjon jon nnꞌan. Tomꞌaan ncüii tsꞌan na sijndaꞌ jon na ncja jon cüiichen tsonnangue na tycya. Tqueenꞌ jon mosooꞌ jon ndoꞌ tyincyaa jon xoquituꞌ ꞌnaanꞌ jon ndueehan na quintꞌahan tsꞌian yohanꞌ. 15 Nnon cüii joo nanꞌñeen tyincyaa jon ꞌon min sꞌon. Nnon cüiichenhin tyincyaa jon ve min ndoꞌ nnon cüiichenhin ninncüii min tyincyaa jon. Ndëë ncüii cüii nanꞌñeen tyincyaa jon chaꞌxjen na taaꞌ tsꞌon jon na nndëë ntꞌahin tsꞌian. Jndë joꞌ jnduiꞌ jon, tja jon cüiichen tsonnangue. 16 Ndoꞌ juu tsꞌan na tyꞌoon cüenta ꞌon min sꞌonꞌñeen, maquintyjachen totsꞌaa jon tsꞌian yohanꞌ, ndoꞌ tantjonntyichen jon cüiichen ꞌon min. 17 Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na tyꞌoon cüenta ve min, totsꞌaa juu tsꞌian yohanꞌ ndoꞌ mantyi tantjonntyichen juu cüiichen ve min. 18 Majoꞌ juu tsanꞌñeen na tyꞌoon cüenta na ninncüii min sꞌonꞌñeen, tja tsanꞌñeen, taquiꞌñen juu tyuaa, joꞌ tyꞌiu juu sꞌon ꞌnaanꞌ patrónꞌñeen.

19 “Majndye xuee tëcahanꞌ ndoꞌ tyjeeꞌ ntcüeꞌ patrón ꞌnaanhan. Sijndaꞌ jon na ncüjiꞌ jon cüenta yohan nchu xjen tueeꞌ na tantjonhan yo sꞌon ꞌnaanꞌ jon. 20 Joꞌ tyjeeꞌ juu tsanꞌñeen na tyꞌoon ꞌon min sꞌon. Yꞌoon juu sꞌonꞌñeen, mantyi yo cüiichen ꞌon min na tantjon juu yohanꞌ. Tyincyaa juuhanꞌ nnon patrón ꞌnaanꞌ juu. Itso juu: “Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ tyincyaꞌ ꞌon min sꞌon nnön. Quindyiaꞌ, ndö cüiichen ꞌon min na jndë tantjön yohanꞌ.” 21 Sentcüeꞌ patrónꞌñeen jñꞌoon nnon juu: “ꞌUꞌ moso njan, ya saꞌ. Tsiꞌmanhanꞌ na tojooꞌ tsonꞌ ndoꞌ na siquindëꞌ, min veꞌ ncüii tsꞌian chjohanꞌ, majoꞌ ꞌuꞌ siquindëꞌhanꞌ. Nein ncꞌua ja tsꞌian na tꞌmanntyi ndui ꞌuꞌ. Quindyotsijon ꞌuꞌ yo ja juu na mꞌan na nën rö.” 22 Jndë joꞌ tyjeeꞌ juu tsanꞌñeen na tyꞌoon cüenta ve min sꞌon. Itso juu: “Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ tyincyaꞌ ve min sꞌon nnön. Quindyiaꞌ jeꞌ, ndö cüiichen ve min na jndë tantjön yohanꞌ.” 23 Ndoꞌ sintcüeꞌ patrónꞌñeen jñꞌoon nnon juu: “ꞌUꞌ moso njan, ya saꞌ. Tsiꞌmanhanꞌ na tojooꞌ tsonꞌ ndoꞌ na siquindëꞌ, min veꞌ cüii tsꞌian chjohanꞌ, majoꞌ ꞌuꞌ siquindëꞌhanꞌ. Nein ncꞌua ja tsꞌian na tꞌmanntyi na ndui ꞌuꞌ. Quindyotsijon ꞌuꞌ yo ja juu na mꞌan na nën rö.”

24 “Yajoꞌ na matsꞌiañꞌen tyjeeꞌ juu mosoꞌñeen na tyꞌoon ninncüii min. Tso juu nnon patrón ꞌnaanꞌ juu: “Nndaꞌ ta, mantyji na ꞌuꞌ ji quii ꞌndyoꞌ ndëë moso ꞌnanꞌ. Ee ꞌuꞌ veꞌ ꞌnan na coveꞌ ntjon ꞌnaanꞌ ncüiichen tsꞌan, juuhanꞌ matsiveꞌ. Ja nchji ꞌnan na ngüantjön, ꞌuꞌ ncüjiꞌhanꞌ ntꞌö. 25 Mangꞌe na nndaꞌ, sincyaaꞌhanꞌ ja, joꞌ tyjë, tëquityꞌiu sꞌon ꞌnanꞌ quiiꞌ tyuaa. Ndoꞌ ndö juuhanꞌ, cyonꞌ ntcüeꞌ cüentahanꞌ.” 26 Tꞌa patrón ꞌnaanꞌ juu: “ꞌUꞌ moso na tyia tsꞌan ꞌuꞌ ndoꞌ na nchquenꞌ. Manchjiꞌ na ja tsꞌan quii ꞌndyo yo ꞌuꞌ ndoꞌ ꞌnan na ngüantjonꞌ, ncüjiꞌhanꞌ ntꞌöꞌ. 27 Ngꞌe na nndaꞌ tjiꞌ cüenta, ¿Ndu na tatjaꞌ quityiꞌ sꞌon njan banco yuu jon na condive sꞌon ꞌnaan nnꞌan, yajoꞌ ncyꞌön ntcüꞌë sꞌon njan yo maninꞌ jndahanꞌ?” 28 Ndoꞌ joꞌ tsontyichen patrónꞌñeen ndëë vendye moso ꞌnaanꞌ jon: “Quitjiꞌ ꞌoꞌ ncüii minvaꞌ ntꞌö juu ndoꞌ ncyahoꞌhanꞌ nnon juu tsan na nayꞌoon nqui min. 29 Ee ntyjantyi na itsixuan ncüii cüii tsꞌan, xe na aa ya tsꞌian itsꞌaa juu yohanꞌ, yajoꞌ ncyꞌoonntyichen juu cüenta na nninjntꞌueeꞌhin. Majoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌya tsꞌian itsꞌaa, nnduiꞌñꞌen chjoviꞌ ꞌnan na nayꞌoon juu. 30 Ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ mosovahin na tayuu jntꞌuehin, quitjueꞌhoꞌhin chꞌen naijon na jaantsueꞌ. Joꞌ ntꞌioo juu ndoꞌ ntcüaꞌ juu ndiꞌnꞌon juu na itsiꞌndaaꞌhanꞌ ntyjii juu.”

31 “Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, nndyo ntcüꞌë nntꞌa yo tsoñꞌen ángeles njan na ntcoꞌxën. Juu xjenꞌñeen nditꞌmaanꞌ ja na ncjöquijman silla na maninꞌ tsꞌiaanꞌ njan na nanncooꞌ quixueehanꞌ naijon na ntyentjön. 32 Joꞌ na tonnön ngancüii nnꞌan na nnan ninvaa tsonnangue. Yajoꞌ ncꞌön joohin chaꞌxjen itsꞌaa cüii tsꞌan na mꞌan quinman yo quinchꞌio ntsjuenꞌ na icꞌon juu oꞌ. 33 Ndoꞌ ntsꞌaa jon tmaanꞌ joo quinman ngiaaꞌ jon tontyjaya, ndoꞌ quinchꞌio ntsꞌaa jon tmaanꞌ oꞌ ngiaaꞌ jon tontyjatymaanꞌ. 34 Yajoꞌ ja na condui na matyentjön nnꞌan, ntsjö ndëë nnꞌan na mꞌan ncꞌia ntyjaya: “Ncyohoꞌ ꞌoꞌ nnꞌan na jndë jndahoꞌ na ityio Tyëhöꞌ jnꞌaanhoꞌ. Ncyohoꞌ na ncyꞌonhoꞌ cüenta juu naya na incyaa jon na mantyi ꞌoꞌ nnanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu na ityeꞌntjon jon ngꞌe xjen na tquen jon tsonnangue, nndaꞌ vaa na sijndaꞌ jon ntyja ꞌnaanhoꞌ. 35 Ngꞌe xjen na tomꞌan ja na ninꞌjntꞌö, ꞌoꞌ toninncyahoꞌ ꞌnan na tocüꞌa. Juu xjen tomꞌan na ninꞌcꞌua ndaa ndoꞌ tonincyahoꞌ ndaa na toꞌua. Tomantyꞌi ncüii cüii tsjoonhoꞌ yuu na tataꞌjnꞌaan nnꞌan ja ndoꞌ toyꞌonhoꞌ cüenta ja quiiꞌ ntꞌaahoꞌ. 36 Tomꞌan na totsitjahanꞌ ndiaa na ntcüë ndoꞌ ꞌoꞌ toninncyahoꞌ ndiaa na tocüë, ndoꞌ tomꞌan na vꞌi ndoꞌ ꞌoꞌ totaꞌntyjeeꞌhoꞌ ja. Tomꞌan vancjo ndoꞌ ꞌoꞌ totsaquijntyꞌiahoꞌ ja.” 37 Yajoꞌ nque nanꞌñeen na mꞌan ncꞌia tontyjaya na jndyoyu conduihan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, ntꞌahan ꞌndyö, nnduehan: “Nndaꞌ ta, ¿Ndoꞌ cüan tojntyꞌiá ꞌuꞌ na ninꞌjndoꞌ ndoꞌ toninncyá ꞌnan na tocüaꞌ, oo tojntyꞌiá ꞌuꞌ na ninꞌcꞌuaꞌ ndaa ndoꞌ toninncyá ndaa na toꞌuaꞌ? 38 ¿Ndoꞌ cüan tojntyꞌiá ꞌuꞌ na tomandyiꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na tyiꞌquitaꞌjnꞌaanhan ꞌuꞌ ndoꞌ toyꞌö́n cüenta ꞌuꞌ quiiꞌ ntꞌá, oo na tojntyꞌiá ꞌuꞌ na itsitjahanꞌ ndiaꞌ ndoꞌ toninncyá ndiaa na tocüeꞌ? 39 ¿Ndoꞌ ncüan tojntyꞌiá ꞌuꞌ na viꞌ oo na tomꞌanꞌ vancjo ndoꞌ totsaquijntyꞌiá ꞌuꞌ?” 40 Yajoꞌ ja na condui na matyentjön ntsjö nndëë nanꞌñeen: “Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, minninchen nnon ꞌnan tontꞌahoꞌ na totejndeihoꞌ cüii ncüii ntyjëëhë, nanminꞌ na ntyꞌia jndyihin, ntyja njan ja tontꞌahoꞌhanꞌ.”

41 “Ndë joꞌ ja na taquintyja na tꞌman condui ja na matyentjön nnꞌan, ntsjö nndëë nnꞌan na mꞌan ncꞌia ntyjatymaanꞌ: “Quenaanhoꞌ na tonnön, ꞌoꞌ nnꞌan na jndë tjuꞌviꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ. Nanein ngoqueꞌhoꞌ quiiꞌ chon na tyiꞌjon quinduuꞌ, juuhanꞌ sijndaꞌ jon cüentaaꞌ juu yutyia na ntsꞌaaviꞌhanꞌhin yo ángeles ꞌnaanꞌ juu.” 42 Ngꞌe tomꞌan na ninꞌjntꞌö, majoꞌ tatyincyahoꞌ ꞌnan ncüꞌa. Tomꞌan na ninꞌcꞌua ndaa, majoꞌ tatyincyahoꞌ ndaa ncꞌua. 43 Tomantyꞌi ndyuaahoꞌ naijon na tataꞌjnꞌaan nnꞌan ja, majoꞌ ꞌoꞌ tatyꞌonhoꞌ cüenta ja. Tomꞌan na totsitjahanꞌ ndia, majoꞌ tatyincyahoꞌ ndiaa ntcüë. Tomꞌan na vꞌi, majoꞌ tatyequijntyꞌiahoꞌ ja. Toquintyꞌi vancjo, majoꞌ tatyequijntyꞌiahoꞌ ja.” 44 Yajoꞌ joo nanꞌñeen nnanꞌntcüeꞌhan jñꞌoon nnön, nnduehan: “Nndaꞌ ta, ¿Ndoꞌ ncüan tojntyꞌiá ꞌuꞌ na ninꞌjndoꞌ, oo na nincꞌuaꞌ ndaaꞌ, na nintondyiꞌ naijon na tatajnꞌaan nnꞌan ꞌuꞌ, oo na nintꞌonꞌ na totsitjahanꞌ ndiaꞌ, oo na nintiviꞌ, oo na toquindyiꞌ vancjo ndoꞌ tatotejndeí ꞌuꞌ?” 45 Yajoꞌ ntsintcüꞌë jñꞌoon ndëë nanꞌñeen: “Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, jnaanꞌ na tatotejndeihoꞌ ntyjë nanminꞌ na ntyꞌia jndyihin, mantyi ntyja njan ja tatontꞌahoꞌhanꞌ.” 46 Ndoꞌ ncꞌo nanꞌñeen naijon na tyiꞌjon quintycüii na ntꞌuiiviꞌhanꞌhin. Majoꞌ nque nnꞌan na jndë jnduuꞌ jnanhan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, ncyꞌonhan cüenta na tyiꞌjon quintycüii na cotaꞌndoꞌ ñuaanhan.