12
Nnꞌan na cotquen cüenta ntꞌööntjon
(Mt 21:33-46; Lc 20:9-19)
Ndoꞌ taꞌ Jesús na sinin jon jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ndëë nnꞌan. Ndö vaa na itso ncüii jñꞌoonꞌñeen:
—Tomꞌaan ncüii tsꞌan. Jnonꞌ jon ntꞌöö tëndöndyooꞌ tsjan. Ndë joꞌ tyiiꞌ jon teon xiꞌjndio juu ntjonꞌñeen. Ndoꞌ mantyi tquen tsanꞌñeen ncüii tsjöꞌ na su nnon na ndëë nchje jon tëndöndyooꞌ tsjanꞌñeen chaꞌ ncüjiꞌ jon ndaaꞌhanꞌ. Ndë joꞌ sia jon ncüii jndu ndye chaꞌ ndëë ntquen tsꞌan cüenta juu ntjonꞌñeen, jndë joꞌ jntꞌue jon nnꞌan na quintꞌahan tsꞌianhanꞌ. Jndë joꞌ jnduiꞌ jon, tja jon ncüiichen tsonnangue. Ndoꞌ xjen na nchjii jon na jndë tueꞌ të joo ntꞌööꞌñeen, joꞌ jñon jon ncüii tsꞌan na tyeꞌntjon jon na mꞌan nanꞌñeen na nnon juu tsanꞌñeen nninncyahan të na tsixuanhanꞌ cüentaaꞌ nquii jon. Majoꞌ joo nanꞌñeen, tyꞌonhan juu, totjaꞌhanhin, ndë jñon ntcüeꞌhan juu na tatë tyincyahan na ngachu juu. Ndoꞌ na nndaꞌ, juu tsꞌan na ꞌnaanꞌ juu ntjonꞌñeen, jñon nndaꞌ jon ncüiichen tsꞌan na ityeꞌntjon jon naijon na mꞌaan nanꞌñeen. Juu tsanꞌñeen totuenꞌhan ntjöꞌhin, jnanꞌqueeꞌhan xquen juu. Ji vaa jndyi jntꞌahanhin. Jndë joꞌ juu tsꞌan na ꞌnaanꞌ ntjonꞌñeen, jñon nndaꞌ jon ncüiichen tsꞌan na ityentjon jon. Juu tsanꞌñeen, jnanꞌcueeꞌhanhin. Ndoꞌ joo nanꞌñeen, ninnquiiꞌ nndaꞌ vaa tontꞌahan tsoñꞌen nnꞌan na tojñon nquii tsꞌan na ꞌnaanꞌ juu ntjonꞌñeen, ñꞌen nnꞌan na totjaꞌhan, ndoꞌ vendye nanꞌñeen jnanꞌcüjehan.
“Majoꞌ taquintjo ninncüii tsꞌan na vi mꞌaan na itsitiu jon na ijñon jon na mꞌan nanꞌñeen. Joꞌ jnda nquii jon, ninncüii tsꞌonhin na tuihin ndoꞌ tꞌman vaa na viꞌnchjii jonhin. Na matsꞌiañꞌen jñon jonhin ndëë joo nanꞌñeen. Ee sitiu jon: Nque nanminꞌ na totyentjonhan nnön, tajntꞌa nanꞌñeen na njonhan, majoꞌ jnda ja ntꞌahan na njonhin”.
Nndaꞌ va na toquindyiiꞌ tsꞌon jon. Majoꞌ juu xjen na tyjeeꞌ jnda nquii jon na mꞌan nanꞌñeen, jnduehan ndëë ntyjehan: Tsꞌian ya yuuꞌ, vi na jndë tueꞌ tye tsanvahin, juu ntjonvahin ntjohanꞌ cüentaaꞌ juu. Cüa, quinanꞌcuëëꞌhin chaꞌ ntjotyenhanꞌ nduëë. Ndoꞌ na nndaꞌ, tyꞌon nanꞌñeen jon, jnanꞌcueeꞌhan jon, ndë joꞌ tyqueꞌhan siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon na toxenꞌ juu teonꞌñeen.
Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús:
—Nquii tsꞌan na ꞌnaanꞌ juu ntjonꞌñeen, ¿Nin ꞌnan ntsꞌaa jon? Nquii jon nndyo ntcüeꞌ jon ndoꞌ ntscüje jon joo nnꞌan na jntyꞌii jon juu teonꞌñeen ndueehan, ndoꞌ ntsijndaꞌ jon mañoon nnꞌan na ntꞌahan tsꞌian juuhanꞌ.
10 “Tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na taconanꞌjnꞌaanhoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na minhanꞌ ndueehoꞌ na itsohanꞌ:
Nque nnꞌan na conanꞌya vꞌaa, jnanꞌneinhan, jnduehan:
Juu tsjöꞌ na jndue nnꞌan na conanꞌya vꞌaa na tayuu jntꞌuehanꞌ,
tquenhanꞌ juuhanꞌ na conduihanꞌ tsjöꞌ na ngüentyjeeꞌtyen nqui vꞌaa.
11 Nquii jon na ityeꞌntjon jon jaa, nndaꞌ vaa na sijndaꞌ jon.
Caveeꞌ jndyi ngiö na cotquën cüenta na nndaꞌ vaa na itsꞌaa jon.
12 Ndoꞌ joo nanꞌñeen na jndohin Jesús, vi na jndë jndyehan jñꞌoonvaꞌ na sinin jon, ntꞌue jndyi nꞌonhan na cyꞌon cominsión jon, na chi ncja jon naviꞌ, ngꞌe joohan sijoonꞌ jon yo nque nanꞌñeen na tontꞌahan ꞌnan natyia. Ee taaꞌ nꞌonhan nacjo nquehin sinin jon juu jñꞌoonꞌñeen. Majoꞌ jntyꞌehan na ninꞌquitꞌuehan jon ngꞌe ncyaahan na joo nnꞌan na jndye jndyiꞌhin ntꞌa viꞌ nanꞌñeenhan. Tyꞌehan.
Cotaxeeꞌ nnꞌan nin tsꞌan nnon na ndyionhan sꞌon
(Mt 22:15-22; Lc 20:20-26)
13 Ndëcya nque nnꞌan tmaanꞌ fariseos jñonhan vendye ntyjehan yo nnꞌan ꞌnaanꞌ Herodes na mꞌaan Jesús. Tꞌuahan tsꞌian ndëë nanꞌñeen na quitquenhan cüenta jñꞌoon na itsinin Jesús chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ quitꞌuiihanꞌhin. 14 Xjen na squehan na mꞌaan jon, jnduehan:
—Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, mangiö́ na matsininꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ, min tacüenta matyiꞌ joo jñꞌoon na conanꞌnein nnꞌan nacjoꞌ. ꞌUꞌ ninncüii xjen ntyjiꞌ yo tsoñꞌen nnꞌan. ꞌUꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ matsiꞌmanꞌ nchu vaa ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon na quintꞌa nnꞌan. Majoꞌ ninꞌquindyë́ jñꞌoon ꞌndyoꞌ, juu sꞌon na ique tsanmꞌaantsꞌian, ¿Aa chuhanꞌ na cotyiö́nhanꞌ, ndoꞌ aa tyiꞌquichuhanꞌ?
15 Majoꞌ taaꞌ tsꞌon Jesús na veꞌ condue nquehan jñꞌoonꞌñeen. Joꞌ tso jon ndëëhan:
—ꞌOꞌ ntꞌue nꞌonhoꞌ na quitꞌuiiviꞌhanꞌ ja, joꞌ na nndaꞌ vaa na conduehoꞌ nnön. Quindyoyꞌonhoꞌ ncüii xoquituꞌ denario na ntyꞌia.
16 Tyeyꞌonhan cüiihanꞌ. Ndoꞌ taxeeꞌ jon ndëëhan:
—¿Nin tsꞌan tsöꞌxquen chuuꞌhanꞌ, ndoꞌ nin nquii tsꞌan xueeꞌ na chuuꞌhanꞌ?
Tꞌahan, jnduehan nnon jon:
—Nquii tsanmꞌaantsꞌian tꞌman César.
17 Ndoꞌ tso Jesús ndëëhan:
—Mayuuꞌ jñꞌoon na tꞌahoꞌ. Joꞌ quinanꞌquindëhoꞌ jñꞌoon na iquen jon ndëëhoꞌ, ndoꞌ juu jñꞌoon na iquen Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ, mantyi quitaꞌngueeꞌhoꞌhanꞌ.
Ndoꞌ na nndaꞌ tꞌa jon jndyuehan, ntjohin na vacue mꞌaanꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ jon.
Taxeeꞌ nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan
(Mt 22:23-33; Lc 20:27-40)
18 Ndë joꞌ vendye nnꞌan juu tmaanꞌ saduceos squenonhan na mꞌaan Jesús. Nanꞌñeen conduehan ncüii tsꞌan na jndë tueꞌ, tyiꞌjeꞌcüandoꞌ nndaꞌ juu. Ndö juu jñꞌoon na jnanꞌneinhan nnon Jesús, jnduehan:
19 —Nndaꞌ ta na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, nquii Moisés, vaa jñꞌoon na jntyꞌii jon ndëë jaa na coꞌxenhanꞌ, xe na aa ngueꞌ tsꞌan ndoꞌ ntjo scuuꞌ juu na min taꞌnan ndahan tui, icoꞌxenhanꞌ na ngoco tyje nquii tsꞌooꞌñeen yo scuuꞌ jon na ntjo, na ncꞌon ndahan na ntsive juu xueeꞌ nquii tsꞌooꞌñeen. 20 Jñꞌoon na ngiö́, tomꞌan ntyqueꞌ nannon na ninncüii tsꞌan ntsindahan. Nquii tsan na vejndyee, toco jon, majoꞌ ya na tueꞌ jon taꞌnan jnda jon yo scuuꞌ jon. 21 Ndoꞌ tyje jon, tsan vja ve, toco juu yo tsanscuꞌñeen, ndoꞌ majoꞌntyi xjen na tueꞌ juu, min taꞌnan jnda juu tꞌoon yo juu tsanscuꞌñeen. Ndoꞌ majoꞌntyi tjon tyje jon tsan vja ndye. 22 Ndoꞌ tsoñꞌen na ninvaa na ntyqueꞌ joo nanꞌñeen, toncohan yo juu tsanscuꞌñeen, ndoꞌ minꞌncüii ndahan tatꞌoon yohin, ndoꞌ vi na matsꞌiañꞌen, mantyi nquii tsanꞌñeen tueꞌ juu. 23 Jñꞌoon na ninꞌquitaꞌxꞌë́ nnonꞌ, nnꞌan na jndë tjë, xe na aa ntaꞌndoꞌ nndaꞌhan, chaꞌxjen juu jñꞌoon na matsiꞌmanꞌ, ¿Nin ncüii joo na ntyqueꞌ nanꞌñeen na ndisaaꞌ juu tsanscuꞌñeen, ngꞌe ninvaa na ntyqueꞌhan tondisaaꞌ juu?
24 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:
—Juu jñꞌoonvaꞌ na conduehoꞌ ndöꞌ, tsiꞌmanhanꞌ na cochue nꞌonhoꞌ, min ndicüaaꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na conanꞌjnꞌaanhoꞌ, ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na condui nquii jon. 25 Ee joo nnꞌan na jndë tjë, juu xjen na ntandoꞌ nndaꞌhan, tajeꞌquitonco nndaꞌhan, min tajeꞌncyahan ndahan na nnonco joo. Ee nndui nanꞌñeen chaꞌna nque ángeles na mꞌan quiñoonꞌndue. 26 Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na cotaꞌndoꞌ nndaꞌ nnꞌan na jndë tjë, ꞌoꞌ jndë jnanꞌjnꞌaanhoꞌ nacjooꞌ tson na tji Moisés, juu jñꞌoon na sinin Tyoꞌtsꞌon nnon jon xjen na tëquindyiaaꞌ jon tsꞌoon chjo na covꞌa. Itso jon nnon Moisésꞌñeen: “Ja condui Tyoꞌtsꞌon cüentaaꞌ Abraham yo Isaac yo ninꞌJacob na vantyja nꞌonhan ja. Nndaꞌ vaa jñꞌoon na tso jon min na tivio jndë tjë nanꞌñeen.” 27 Joꞌ min na jndë tjë nnꞌan na tui tsjan nquii Moisés, sinin Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhan na ninvaa vandoꞌhan. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, condui jon Tyoꞌtsꞌon cüenta nque nnꞌan na cotandoꞌ, chito cüenta ntꞌoo. Joꞌ tsiꞌmanhanꞌ na ꞌoꞌ cochue nꞌonhoꞌ yo ꞌnan na conanꞌtiuhoꞌ na tyiꞌjeꞌquitandoꞌ nndaꞌ nnꞌan na jndë tjë.
Jñꞌoon na njonntyichen na icoꞌxenhanꞌ
(Mt 22:34-40)
28 Xjen na sinin Jesús ndëë nnꞌan saduceosꞌñeen, tyjeeꞌ cüii tsꞌan na itsiꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés. Joꞌ jndyii juu jñꞌoonꞌñeen na sintcüeꞌ Jesús ndëë nanꞌñeen. Ndoꞌ taaꞌ tsꞌon tsanꞌñeen na juu jñꞌoon na sintcüeꞌ Jesús, jndyoyuhanꞌ. Joꞌ taxeeꞌ juu nnon jon:
—Quiiꞌ ntꞌan tsoñꞌen jñꞌoon na tquen Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, ¿Nin nquii jñꞌoon na njonntyichen tsixuanhanꞌ?
29 Tꞌa Jesús, itso jon nnon tsanꞌñeen:
—Nquii jñꞌoon na njonntyichen tsixuanhanꞌ, ndö vaa na icoꞌxenhanꞌ: “ꞌOꞌ nnꞌan Israel, quindyehoꞌ, xiaꞌntyi nquii ta Tyoꞌtsꞌon na conanꞌtꞌmaanꞌ jaa, taquintyja nquii jon na conduihin Tyoꞌtsꞌon, taꞌnan ncüiichen. 30 Joꞌ cüiveꞌnchjiꞌ jon yo na xoncüeeꞌ tsonꞌ. Tsoñꞌen na ndëë ntsaꞌ, quitsaꞌhanꞌ ngꞌe na veꞌnchjiꞌ jon, mantyi tsoñꞌen ꞌnan na matsitiuꞌ, quitsitiuꞌ yaꞌhanꞌ ngꞌe na venchjiꞌ jon. Quityentjonꞌ nnon jon yo na ninvaañꞌen najnduꞌ ngꞌe na venchjiꞌ jon. Jñꞌoonvahin tsixuanhanꞌ na njonntyichen na icoꞌxenhanꞌ.” 31 Ndoꞌ juu jñꞌoon na vja ve na icoꞌxenhanꞌ, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna juu jñꞌoon na vejndyee: “Cüivenchjiꞌ tsoñꞌen nnꞌan chaꞌxjen na venchjii nquii ꞌuꞌ.” Taꞌnan ncüiichen jñꞌoon na njonntyichen conduihanꞌ yo jñꞌoonminꞌ. 32 Yajoꞌ juu tsanꞌñeen na tsiꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen nquii Moisés, sintcüeꞌ juu jñꞌoon nnon Jesús, tso juu:
—Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndë́, juu jñꞌoonvaꞌ na tsuꞌ, jndyoyuhanꞌ. Mayuuꞌ jñꞌoon na matsuꞌ na nquii jon ninncüiihin. Ninnquii jon coꞌxen, taꞌnan ncüiichen. 33 Ndoꞌ na ncꞌoon tsꞌan na cüivechjii juu jon yo na xoncüeeꞌ tsꞌon juu, ndoꞌ yo tsoñꞌen na ndëë ntsꞌaa juu na quitsꞌaa juuhanꞌ ngꞌe na venchjii juu jon, ndoꞌ tsoñꞌen na itsitiu juu na ntsiquindë juuhanꞌ ngꞌe na venchjii juu jon, ndoꞌ na ntyentjon jon juu na ninvaa najndei juu, ndoꞌ mantyi na cüivenchjii juu nnꞌan chaꞌxjen na venchjii nquiihin, joo nanꞌminꞌ njonntyichen conduihanꞌ, chichen quiooꞌ na ntscueeꞌ tsꞌan na ntsco juu oꞌ na itsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon, yo mañoonchen nnon na ninncyaa tsꞌan na nditꞌmaanꞌ jon.
34 Ndoꞌ tquen Jesús cüenta na ya jñꞌoon sintcüeꞌ tsanꞌñeen. Joꞌ tso jon nnon juu:
—ꞌUꞌ tavi jndye vitja na ntsijon ꞌuꞌ yo na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan nchu vaa na cotsamꞌanhan.
Ndë joꞌ matavi ꞌnan ncüiichen tsꞌan na sisaaꞌ tsꞌon na ngüaxeeꞌchen jñꞌoon nnon jon.
Cristo conduihin nquii jnda Tyoꞌtsꞌon
(Mt 22:41-46; Lc 20:41-44)
35 Viochen xjen na itsiꞌman Jesús ndëë nnꞌan quityquiiꞌ juu vatsꞌon tꞌman, tso jon:
—Joo nnꞌan na conanꞌmanhin ndëë ntyjehin nnꞌan judíos, conduehin na nquii Cristo na jñon Tyoꞌtsꞌon jon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, conduihin jnda nquii David. ¿Ndu na conduehan na nndaꞌ? 36 Ee juu David ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo tso jon:
Nquii ta Tyoꞌtsꞌon itso jon nnon nquii jon na ityeꞌntjon jon ja:
Quijmanꞌ ncꞌia na tontyjaya, viochen xjen na joo nnꞌan na jndohan ꞌuꞌ ntsꞌa ntmaanꞌhan nacje ꞌnanꞌ na ntcoꞌxenꞌhan.
Tsontyichen Jesús ndëëhan: 37 Ja matsjö ndëëhoꞌ, juu David tso jon na nquii Cristo conduihin nquii jon na ityeꞌntjon jonhin. Ndoꞌ na nndaꞌ, ¿Nchu vaa na tso juu na conduihin jnda juu?
Ndoꞌ na sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, joo nnꞌan jndye jndyiꞌhin, taveeꞌ jndyi ngiohan na tondyehan joohanꞌ.
Nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, ꞌnan tyiꞌquichuhanꞌ contꞌahan
(Mt 23:1-36; Lc 11:37-54; 20:45-47)
38 Viochen xjen na itsiꞌman Jesús, tso jon:
—Quintꞌahoꞌ cüenta na tyiꞌntꞌahoꞌ chaꞌ na contꞌa nque nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen nquii Moisés. Ee caveeꞌ ngiohan na cocüehan ndiaa tonco chaꞌ quindue nnꞌan na tꞌman conduihan. Ndoꞌ mantyi caveeꞌ jndyi ngiohan na ninncyaa tsꞌan tsꞌonhan nata. 39 Ndoꞌ xjen na covatjon nnꞌan vatsꞌon, joohan na ninꞌcüendyuaahan naijon itsiquinjonhanꞌhin. Ndoꞌ xjen na coveeꞌ nguee, joohan ntꞌue nꞌonhan na ntcüaꞌ jndyeehan. 40 Majoꞌ joo ꞌnan ꞌnaan nanntcu ninnque, cotjiꞌ nanꞌñeenhanꞌ na ninꞌcüiꞌnaanhinhanꞌ, ndoꞌ ndë joꞌ jndye jñꞌoon na conanꞌneinhan nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌ quinanꞌtiu nnꞌan na vaa njon jndyi jon ngiohan. Matsjö jaaꞌntyichen ntꞌuiiviꞌ Tyoꞌtsꞌon joohan ngꞌe na nndaꞌ vaa contꞌahan.
Juu tsanscu ninnqui, njonntyichen ꞌnan tyincyaa juu
(Lc 21:1-4)
41 Ncüii jon mꞌaan Jesús vatsꞌon tꞌman. Joꞌ vequityen jon na tonnon naijon min quiton na cotyion nnꞌan sꞌon cüentaaꞌ juu vatsꞌonꞌñeen. Ndoꞌ jndyiaaꞌ jon jndye nnꞌan tjueꞌhan sꞌon joꞌ. Ndoꞌ jndye nantya, tꞌman sꞌon tyionhan tyquiiꞌ joohanꞌ. 42 Majuu xjenꞌñeen, cüii tsanscu na jndë ntjohin ndoꞌ jñenꞌ jndyihin, tyjeeꞌnon juu, tacjuꞌ juu ve xoquituꞌ sꞌon ve ncüii joo istonꞌñeen. Joo xoquituꞌñeen njonhanꞌ chaꞌna ninncüii xoquituꞌ. 43 Ndoꞌ na tui na nndaꞌ, tso Jesús ndëë joo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon:
—Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, tsanscuvahin na jndë tueꞌ saaꞌ juu, njonntyichen ꞌnan na tjuꞌ juu quityquiiꞌ istonꞌñeen, tachito joo sꞌon jnda na tjueꞌ nantya. 44 Ee tsoñꞌen nanꞌñeen veꞌ sꞌon na vantjoꞌchen na tjueꞌhan quityquiiꞌ quitonꞌñeen, majoꞌ juu tsanscuvahin na jndë ntjohin na jñenꞌ jndyihin, tjuꞌñꞌen jon xjoquituꞌ yꞌoon jon, min tajntyꞌiihanꞌ na ninjnda ꞌnan na ntcüaꞌ jon.