9
Nnꞌan Israel, jndë tji Tyoꞌtsꞌonhan cüentaaꞌ jon
Ngꞌe vantyja tsꞌön Cristo, joꞌ na matsinën jñꞌoon na mayuuꞌ, chito matsiꞌviꞌnnꞌan. Nquii Espíritu Santo icüjiꞌ jndyoyu jon na mavicjë quiiꞌ ñuan njan na tyiꞌmatsiviꞌnnꞌan ꞌoꞌ. Ja chjooꞌ jndyi tsꞌön ndoꞌ ninvito tꞌman vaa na itsiꞌndaaꞌ jndyihanꞌ ntyji ntyja ꞌnaan nque ntyjë nnꞌan Israel. Ee xe na aa nndëë ncüjiꞌhanꞌ ja ntyja ꞌnaanꞌ Cristo ndoꞌ min na aa ngitsu ñuan njan vꞌio, contjo ya nchji na quindui na nndaꞌ xe na aa ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ nndëë ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan ꞌnaan nque nnꞌan Israel. Cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na nanꞌxuanhan. Navejndyee tji Tyoꞌtsꞌonhan na conduihan nnꞌan ꞌnaanꞌ jon. Ndoꞌ tyincyaa jon na conanꞌjonhan yo juu na tꞌman condui nquii jon. Ndëë joohan tyincyaa jon jñꞌoon na tyiꞌjeꞌquitscüejndyohanꞌ joohanꞌ ndoꞌ mantyi juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ. Ndoꞌ totsiꞌman Tyoꞌtsꞌon ndëëhan nchu vaa nquii quintꞌahin na quinanꞌtꞌmaanꞌhan jon. Ndoꞌ mantyi ndëë joohan tyincyaa jon joo jñꞌoon na tcoꞌ jon ꞌndyo jon. Nquë́ na condui nnꞌan Israel, tui já tsjaan na jndyocahanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsochí Abraham, Isaac, yo ninꞌJacob. Ndoꞌ ntyja ꞌnaan tsjan nque nanꞌñeen na jndyocahanꞌ, joꞌ nquii jon na conduihin Cristo tuihin na tsꞌanhin. Nquii jon conduihin Tyoꞌtsꞌon na taquintyja conintquehin. Tsoñꞌen nnꞌan ninnquiiꞌchen quinanꞌtꞌmaanꞌhan jon. Quindui na nndaꞌ.
Chito na ninꞌquitsjö na tasiquindë Tyoꞌtsꞌon joo jñꞌoon na tcoꞌ jon ꞌndyo jon ndëë nnꞌan Israel. Xiaꞌntyi ninꞌquitsohanꞌ na tonnon jon tyiꞌtsoñꞌen nnꞌan na tuihan tsjan Israel na mayuuꞌ conduihan cüentaaꞌ jon. Majoꞌ min chito tsoñꞌen nnꞌan na tuihan tsjan Abraham na iquen Tyoꞌtsꞌonhan na conduihan tsjan ꞌnaan tsanꞌñeen na jndyocahanꞌ, ee cjooꞌ jñꞌoonꞌ jon, ndö vaa jñꞌoon na itso jon nnon juu: “Joo nnꞌan na nduihan tsjan cüentaaꞌ jndaꞌ Isaac, xiaꞌntyi joohan ntyꞌi jahan na conduihan ntsindaꞌ.”
Nndaꞌ vaa jñꞌoon tso Tyoꞌtsꞌon nnon Abrahamꞌñeen. Juu jñꞌoonvaꞌ itsiꞌmanhanꞌ na joo nnꞌan na tuihan ntyja ꞌnaanꞌ na siquindë Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na tcoꞌ jon ꞌndyo jon nnon nquii Abrahamꞌñeen, joo nanꞌñeen ityiiꞌ jonhan na conduihan cüentaaꞌ nquii jon, chito itsꞌaa jon na nndaꞌ ngꞌe na aa tui tsꞌan tsjan juu Abraham na jndyocahanꞌ. Ngꞌe juu jñꞌoonꞌñeen na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon Abraham ndyuꞌñeenchen, ndö vaa na itsohanꞌ: “Ngueemin chu ncyꞌön, xjen na nndyö nntꞌa, ndoꞌ juu Sara jndë mꞌaan yujntꞌa jnda jon ncüii yusꞌa.”
10 Ndoꞌ mantyi vaa ncüiichen jñꞌoon na itsiꞌmanhanꞌ na nndaꞌ vaa na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon. Ee xjen na jndë tentyja ndyuuꞌ tsochí Isaac, toco jon yo Rebeca. Ndoꞌ juu tsanscuꞌñeen, xjen na xejnda ñjon yonꞌein tsiaaꞌ juu, sinin Tyoꞌtsꞌon nnon juu ntyja ꞌnaanꞌ na nndaꞌ vaa na iquenon juu. 11-12 Joo yoꞌñeen, ninvaa vitjachen na nnduihin, tyuaaꞌchen sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na ncüji jon nin juu ncüii yoꞌñeen na ntꞌue tsꞌon jon. Ndoꞌ chuhanꞌ na nndui tsoñꞌen chaꞌxjen na jndë sijndaꞌ jon, chito ntyja ꞌnaanꞌ ncüii nnon naya oo natyia na itsꞌaa yujntꞌa na nndui, joꞌ na icüji jonhin. Juu xjenꞌñeen itso Tyoꞌtsꞌon nnon juu Rebeca: “Juu jndaꞌ yu na nndui jndyee, ntyeꞌntjon juu nnon tyje juu.” 13 Ndoꞌ siquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen chaꞌxjen ncüiichen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui ntyja ꞌnaan ve jnda Rebeca na itsohanꞌ: “Ventyji ja Jacob, majoꞌ juu Esaú, tyiꞌcueeꞌ tsꞌönhin.
Ndëë ntsꞌaa Tyoꞌtsꞌon minninchen na ntꞌue tsꞌon jon
14 Ndoꞌ na nndaꞌ vaa na itso juu jñꞌoonꞌñeen, ¿Aa ninꞌquitsiquindyihanꞌ na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon ncüii nnon na tyiꞌquichuhanꞌ xjen na icüji jon ncüii tsꞌan na ityiiꞌ jonhin na conduihin cüentaaꞌ nquii jon, majoꞌ ncüiichen tsꞌan min tyiꞌxeꞌcüji jonhin na ntyiiꞌ jonhin ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon? Tyiꞌtsiꞌmanhanꞌ na nndaꞌ. 15 Vanaan na ntsꞌaa jon na nndaꞌ ngꞌe itso jon nnon Moisés: “Minꞌcya ro tsꞌan na ntꞌue tsꞌön, ja ncyꞌön na ndyiaꞌ ro tsanꞌñeen ntyji.” 16 Yajoꞌ chito veꞌ ngꞌe na aa nquii tsꞌan ntꞌue tsꞌon juu, joꞌ na ncꞌoon Tyoꞌtsꞌon na ndyiaꞌ ro juu ntyjii jon, min chito veꞌ ngꞌe aa ncüii nnon na itsꞌaa tsanꞌñeen. Chito joꞌ. Ee xiaꞌntyi ncꞌoon Tyoꞌtsꞌon na ndyiaꞌ ro tsꞌan ntyjii jon, ya na nquii jon ntꞌue tsꞌon jon. 17 Ndoꞌ mantyi nacjooꞌ jñꞌoonꞌ jon na jndui, vaa ncüii jñꞌoon na tso jon nnon tsanmꞌaantsꞌian Faraón: “Mancöntyë tꞌua tsꞌian nnonꞌ na condui ꞌuꞌ tsꞌan na coꞌxenꞌ nnꞌan Egipto, chaꞌ ntyja ꞌnanꞌ ntsiꞌmanhanꞌ ndëë nnꞌan na ja vaa najndei na condui ja, ndoꞌ chaꞌ nque nnꞌan na ninvaa tsonnangue nndyehan ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na matsꞌa.” 18 Ndoꞌ itsiꞌmanhanꞌ na minꞌcya ro tsꞌan na icüji Tyoꞌtsꞌon na ncꞌoon jon na ndyiaꞌ ro juu ntyjii jon, ntsꞌaa jonhanꞌ. Ndoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ntꞌue tsꞌon jon na ntsiqueꞌ tsꞌon juu nnon jon, incyaa jon na quitsiqueꞌ tsꞌon juu.
Xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon coxen
19 Ntsꞌaahanꞌ na mꞌaan ncüii ꞌoꞌ na nnduehoꞌ nnön: “Xe na aa nndaꞌ vaa na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon, yajoꞌ tyiꞌquichuhanꞌ na ninvaa icüjiꞌ jon cüenta na taconanꞌquindëë na tonnon jon, ee taꞌnan tsꞌan na jndëë ntscüejndyo ꞌnan na itsijndaꞌ jon.” 20 ꞌUꞌ na veꞌ tsꞌan ꞌuꞌ, tyiꞌtsixuanꞌ na matsintcüeꞌ jñꞌoon nnon Tyoꞌtsꞌon. Cüii ꞌnan na sia tsꞌan jeꞌ, tyiꞌquichuhanꞌ na juuhanꞌ ntquenhanꞌ xjen nquii tsꞌan na siahanꞌ na ngitsohanꞌ nnon juu: “Tatëquinjonꞌ siaꞌ ja.” 21 Ee juu tsꞌan na itsꞌaa tsꞌian yo tsꞌoquichu, vaa najndei na tsixuan juu na ntsꞌaa juu ncüii cüii nnon tsꞌian chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon juu. Vanaan na ntsia juu ncüii xuaa na njon tsꞌian covijntꞌuehanꞌ, ndoꞌ yo maninꞌ juuntyi tsꞌoquichuꞌñeen, ntsia juu ncüiichen nnon ꞌnan na veꞌ ninntyi ro tsꞌian na nninjntꞌuehanꞌ.
22 Ve nnon ꞌnan min na itsiꞌman Tyoꞌtsꞌon. Covityincyo na itsivꞌii matyen jon nnꞌan na conanꞌtjahin nnon jon, ndoꞌ mantyi tꞌman vaa na vendooꞌ tcüii jon na quintcüe nꞌonhan yo natyia na contꞌahan, manquehan na chuhanꞌ na cjuꞌvi jonhan na quitsu ñuaanhan. 23 Ndoꞌ sꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ cje ro quitsiꞌmanhanꞌ na iyꞌoon jon na ntyꞌia ro nnꞌan ntyjii jon, ee na itsꞌaa jonhanꞌ, covitincyooꞌ juu na taquintyja na tꞌman conduihin. 24 Manquëhë na icüji jon na condui jaa cüentaaꞌ nquii jon. Ñꞌen jaa na condui tsjan nnꞌan Israel, ndoꞌ ñꞌen jaa na condui tsjan mañoon nnꞌan. 25 Chaꞌxjen juu jñꞌoon tso jon na chuuꞌ nnon tson na tji Oseas. Itsohanꞌ:
Nque nnꞌan na tatonanꞌtꞌmaanꞌhan ja na toxenꞌchen, neinhin conanꞌtꞌmaanꞌhan ja.
Ndoꞌ joo nnꞌan na tyíꞌcyꞌön jndyëë na venchjihin, nanein matsjö ndëëhan: Viꞌnchji jndyi ja ꞌoꞌ.
26 Ndoꞌ naijon na tso Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan: “ꞌOꞌ tyíꞌconduihoꞌ nnꞌan njan, maninꞌ joꞌ vijon na itsohanꞌ conduihan ntsinda nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ.”
Nndaꞌ vaa jñꞌoon na tji Oseasꞌñeen. 27 Ndyu na toxenꞌchen, sinin Isaías jñꞌoon ntyja ꞌnaan nnꞌan Israel na jaaꞌ chjohanꞌ. Itso jon: “Chaꞌxjen jndye jndyi teiꞌ na minꞌndyuaa ꞌndyo ndaandue, manndaꞌ nndijndye nnꞌan Israel, majoꞌ nincüantyi rohan na ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan. 28 Ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon ntsꞌaa jon na nque nnꞌan na ninvaa tsonnangue, ndyionhan ntyja ꞌnaanꞌ na conanꞌvehan cjooꞌ jon, ndoꞌ macje ro ntsiquindë jon juu tsꞌianꞌñeen. Tyiꞌxeꞌcüendooꞌchen jon.”
Ndöꞌ itsiquindyi jñꞌoon sinin Isaías. 29 Nguaa na nndaꞌ chaꞌxjen ncüiichen jñꞌoon na tji jon na itsohanꞌ:
Nquii jon na ityentjon jon tsoñꞌen ángeles na mꞌan quiñoonꞌndue ndoꞌ mantyi jaa nnꞌan tsonnangue, tꞌua jon tsꞌian na tyiꞌncüjëñꞌën.
Xe tyíꞌquitsꞌaa jon na nndaꞌ, yajoꞌ jndë sijonhanꞌ yo ntyja njan chaꞌxjen na tquenon nque nnꞌan na tomꞌan tsjoon Sodoma yo Gomorra, tjëñꞌenhan juu xjenꞌñeen.
Tyíꞌcaquinjonꞌ tontꞌa nnꞌan Israel
30 Yajoꞌ ndö vaa na itsiquindyi jñꞌoonminꞌ. Nque nnꞌan na chito conduihan tsjan nnꞌan Israel, jndë tyꞌonhan cüenta na tajnan nanꞌxuanhan tonnon Tyoꞌtsꞌon ngꞌe na vantyja nꞌonhan Cristo. 31 Majoꞌ nque nnꞌan Israel na jnanꞌtiuhan na nnanꞌquindëhan chaꞌxjen tsiꞌman juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ chaꞌ ncyꞌonhan cüenta na tajnan nanꞌxuanhan, taꞌnan tquenhanꞌhin na joꞌ conduihan. 32 Ndoꞌ ¿Ndu na taꞌnan jndëë conduihinhanꞌ? Nndaꞌ vaa ngꞌe na tacovantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntyiiꞌ jonhan na tajnan nanꞌxuanhan. Ee siquijñꞌeenhanꞌ nanꞌñeen na jnanꞌtiuhan na veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na contꞌa nquehan chaꞌxjen na tso juu jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ na tquen Moisés, joꞌ na ntyiiꞌhanꞌhin na tajnan nnanꞌxuanhin. Ndoꞌ na nndaꞌ tontꞌahan, ntyja ꞌnaanꞌ ta Jesús, itsijonhanꞌ joohan chaꞌvijon ya na ncyꞌoonꞌ tsjöꞌ ngꞌee tsꞌan ndoꞌ na nninnquehin. 33 Chaꞌxjen juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tji Isaías, itsiquindyihanꞌ na nquii Cristo itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsjöꞌ na ncyꞌoonꞌ ngꞌee tsꞌan. Itsohanꞌ:
Quitquenhoꞌ cüenta, tsjoon Jerusalén naijon vaa Tyoꞌ Sión, joꞌ maquën ncüii tsꞌan na itsijonhanꞌhin chaꞌvijon ncüii tsjöꞌ tꞌman.
Nque nnꞌan judíos ngacüaaꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ jon na conduihin tsjöꞌ. Ntyja ꞌnaanꞌ jon ncjuꞌcjehanꞌ nanꞌñeen.
Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na vantyja tsꞌon juu yo nquii jon na conduihin juu tsjöꞌñeen, tyiꞌxeꞌcüjiꞌ juu cüenta na veꞌ jnꞌaanhanꞌ.
Ndöꞌ vaa jñꞌoon na tji Isaíasꞌñeen.