36
Biaŋinba ki Baruk karin gbouŋ Yenjiantu ŋasaakak ni
Josaya bija Jehoyakim nba dii Juda naan, li bina ŋanna nie ki Yennu pak turin a, “Jiin gbouŋ ki sɔb linba kur ki n paka ki jiin Israel tiŋ nan Juda tiŋ nan digbana kur po na ki teen leŋ. Sɔbin linba kur ki n paka, laa nyii yoo nba ki n sint pak nana, ki sɔɔ Josaya daa tee kpanbar nawa ki tan tuu mɔtana. Li-i tee ki Juda niib gbat biiru nba kur ki n yaa man baar nann bi paak na, li ki gar bin nyik toonbiit tumu, ki n bo saa nyik chab bi toonbiit nan bi yanbɔmma.”
Ŋanne ki n yiin Neria bija Baruk ki wannɔ linba kur ki Yennu pakin. Ki Baruk sɔbir ki teen gbouŋ ni. Ki n tur Baruk mɔbona nba na a: “Bi ki chabin nan man kɔɔ Yenjiantu ŋasaakak ni. Li paak, n loon fan tan saan leŋ, yoo nba ki niib na lor mɔi-e. Li tee fan saan karin gbouŋ na nan kunkɔsaakare, ki bin gbat linba kur ki Yennu pak turin, ki n mun wanna. A tun linba na siaminba ki sɔɔ kur saa fit gbat a kunkɔr, ki kpab nan Juda teeb nba nyii bi doi ni ki baar na. Li ki gar bin miar Yennu ŋaan nyik bi toonbiiti, kimaan Yennu wutoor doo niib na paak bonchiann.” Ki Baruk karin Yennu maan na, Yenjiantu ŋasaakak ni, nan maa kpan wannɔ biaŋinba na.
Ki Jehoyakim nba dii Juda naan, li bina ŋanŋmu, ŋmaarii ŋanyia nie, ki niib na lor mɔi, a Yennu par n maak bi paak. Binba din be Jerusalem, nan binba kur din nyii Juda doi ni ki baar na kur din lor mɔie. 10 Niib na kur din gbiine, ki Baruk karin linba kur ki n wannɔ na. U din tun linba na Yenjiantu ŋasaakak nie, Safann bija Gemaria nba tee gbansɔbirɔ na diiuk ni. U diiuk na din be ŋasaakak dindouŋ na paapoe, ki kpia Tammɔpaann na.
Biaŋinba ki bi karin gbouŋ na ki tur saakab
11 Mikaya, wunba tee Gemaria bija, ŋaan tee Safann yaaboonn na din gbat ki Baruk karin Yennu mɔmaan na. 12 Ki u din saan kpanbar ŋaak, ki saa kɔɔ kpanbar gbansɔbirɔ na diiuk ni, ki saakab na kur be leŋ. Gbansɔbirɔ Elisama nan Semaya bija Delaya, nan Akbor bija El-natann, nan Safann bija Gemaria, nan Hanania bija Sedekaya, nan saakaleeb na kur din be leŋ. 13 Ki Mikaya pakib linba kur ki u gbat Baruk karin ki tur niib na. 14 Ki saakab na tun Jehudi (u din tee Netania bijae, ki tee Selemia yaaboonn ŋaan tee Kusi yaaboonlee) a wun saan yet Baruk ki wun baar nan gbouŋ nba ki u karin ki tur niib na. Ki Baruk baar nan gbouŋ na ki turib. 15 Ki bi pakɔ a, “Karin kok paak ki karin gbouŋ maŋ ki turit.” Ki Baruk karin. 16 Waa karin gbenn yoo nba, ki bi ŋmat jiant leeb paak nan jijekit, ki yet Baruk a, “See ki ti wann kpanbar linba na.” 17 Bi din yetɔ a, “Wantit faa teen biaŋinba ki tan sɔb na. Jeremaya-e wannani-i?”
18 Ki Baruk jiin a, “Jeremaya-e wannin li mɔbona kur, ki n jii bonsɔbkar ki sɔbir gbouŋ na ni.”
19 Ki bi yetɔ a, “Li tee fin nan Jeremaya n saan ki saa bɔre. I daa te ki sɔɔ bant yaa be siaminba.”
Biaŋinba ki kpanbar joo gbouŋ na muu
20 Saakab na din bir gbouŋ na gbansɔbirɔ Elisama diiuk nie, ŋaan saan kpanbar naakuuk ni, ki saa wann kpanbar li maan kur. 21 Ki kpanbar tun Jehudi a wun jii gbouŋ na. Ki u jii gbouŋ na Elisama diiuk ni, ki karin wann kpanbar nan u saakab nba see u boor. 22 Li din tee waat yooe, ki kpanbar na kar u waat naakuuk ni ki kpia muu. 23 Ki yoo nba Jehudi karin bɔka ŋantaa koo ŋanna, kpanbar na tuu jii jukbike ki ŋmaar li biaŋ, ki lu muu ni. U din tee nnae nan waa saa joo gbouŋ na kur muu. 24 Ŋaan kpanbar na nan u saakab nba kur gbat maan na, bi sɔɔ yan din ki put, koo ki bi tun siar ki li saa wann nan bi para biiri. 25 El-natann nan Delaya nan Gemaria lek din barin kpanbar na nan u daa jokit gbouŋ na, ŋaan ki u ki gbiint turibi. 26 Li poor po ki u yet u ŋaasaakɔɔ Jerameel, nan Asriel bija Seraya, nan Abdeel bija Selemia, a bin soor min nan n gbounsɔbirɔ Baruk. Ŋaan sɔɔ ki Yennu bɔrita.
Biaŋinba ki Jeremaya sɔb gbounleeuk
27 Ki kpanbar Jehoyakim nba joo gbouŋ nba ki n wann Baruk ki u sɔb na poor poe, ki Yennu pakin 28 a n ŋamm jii gbounleeuk ki sɔb linba kur bo be sinsinn gbouŋ ni na, ki teen leŋ. 29 Yennu din pakin a n yet kpanbar na a, “A joo gbouŋ nawa, ki bia boi Jeremaya a bee ki u sɔb a Babilonia kpanbar saa baar ki tan biir tiŋ na, ki kpi li niib nan bonkobit kuri. 30 Li paak min Yennu piak fin kpanbar Jehoyakim a a yaaboonsɔɔ kan ban dia Defid naan yent na. Bi saa lu a gbanant siaminba ki yonnu sii nyi li paak daar nɔɔk ni, ki marin mun baa li paak nyiɔk. 31 N saa dat fin nan a yaaboona nan a saakab tuba, kimaan biit nba ki i kur tun na paak. Fin nan Jerusalem nan Juda teeb kura ki gbiint n kpaanii na, ki n saa baar nan biak nba ki n wann na i paak.”
32 Ŋanne ki n jii gbounleeuk ki tur n gbansɔbirɔ Baruk, ki u sɔb linba kur ki n wannɔ, ki li bo be sinsinn gbouŋ ni na, nan mɔbonlia nba naan nna.