Íyi ulitane e' wì tkënewa̱mi
Génesis
Si'kuaie yëkkuö i' kiè Génesis, e' wà kiane chè, íyi ulitane e' wì tkënewa̱mi. Yëkkuö i' blatëule böt tsi̱ní. Et tsi̱ní e' dör capítulo et dö̀ capítulo dabom eyök kí̱ et (1–11). Iët tsi̱ní e' dör capítulo dabom eyök kí̱ böt dö̀ capítulo dabom ske̱yök (12–50). Et tsi̱ní e' tö se' a̱ íyi ko̱s e' wì pakè. Ká̱ jaì ena ká̱ i' e' yöne ke̱we. Ñies ñiwe, nañewe, diwö, si'wö ena bëkwö e' yöne tsa̱we. Es ñies dayë, ká̱ sí, iyiwak, se' wëpa ena alakölpa, e' ko̱s yö' Skëköl tö, e' pakè yëkkuö et tsi̱ní tö. Ñies we̱s s'ditsö tsá̱ e'pa tö ì sulu wamblë' ena ì o̱' Skëköl tö ie'pa tsa̱tkoie inuí̱ yöki̱, e' tso' kitule yëkkuö et tsi̱ní ki̱. Ñies we̱s s'ditsö pone'mi ká̱ wa'ñe se̱nuk ditséwö wa ditséwö wa ena ì kue̱ki̱ s'ttö̀ tso' tai̱ë kua̱'ki̱ kua̱'ki̱, e' ko̱s pakè yëkkuö et tsi̱ní tö.
Yëkkuö iët tsi̱ní tö ikkachè se' a̱ tö we̱s Israel aleripa e'pa dë'bitu̱ wëm eköl kiè Abraham e' wa. Israel aleripa wa Skëköl tö ibikeitsétke ká̱ ulitane wakpa tsa̱tkök inuì̱ yöki̱. A̱s e' wà tkö̀, e' kue̱ki̱ Skëköl tö Abraham klöo̱' iwák a̱. Abraham e̱rblë' Skëköl mik buaë, e' kue̱ki̱ Skëköl tö ittè me' ie' a̱. E' tso' kitule yëkkuö iët tsi̱ní ki̱.
Ttè me' Skëköl tö Abraham a̱, e' ë̀ me'itö Abraham alà Isaac ena Isaac alà Jacob e'pa a̱. Jacob ñe' ë̀ kiè ñies Israel. E' kue̱ki̱ ie' aleripa kièsö Israel aleripa. Yëkkuö iët tsi̱ní ë̀ ki̱ itso' kitule tö we̱s Skëköl tö Abraham, Isaac ena Jacob, e'pa tsa̱tkë'bitu̱ ibolökpa ko̱s yöki̱ a̱s ttè me'itö ie'pa a̱ e' wà tkö̀ wake'.
1
Skëköl tö íyi ulitane yö'
Tsa̱we ta̱ ká̱ jaì ena ká̱ i', e' yö'a̱t Skëköl tö. Mik ie' tö íyi ulitane tsá̱ yö'mi, eta̱ ká̱ wa'ñe kë̀ ki̱ ì ku̱' yës. Ká̱ sí kë̀ ta̱'. Di' ë̀ me'r i̱ski̱ë. Ká̱ dör ttsettseë. Erë Skëköl Wiköl shkö̀ar di' tsa̱ka̱.
Eta̱ Skëköl tö iché: “¡Ká̱ ñinú!”
Eta̱ ká̱ ñine. Ie' tö isué̱ tö ká̱ ñiwe e' dör buaë, e' méa̱titö ñiweie. Ká̱ ttsettse, e' méa̱titö nañeweie. Ñiwe, e' kiéitö ñiwe. Ká̱ ttsettseë, e' kiéitö nañewe. Ekkë kanewé̱itö ká̱ tsa̱we a̱.
E' bule es ta̱ ie' tö iché: “¡Iyönú we̱s ská̱tke̱ kkö̀ dapee es di' shu̱a̱ iblatoie a̱s kë̀ iwöiërwa̱ne ñì a̱!”
Eta̱ es iyuéitö di' blatoie. Es di' a̱te̱ ká̱ jaishe̱t ena ká̱ i' ki̱. Ì yuéitö, e' kiéitö ka̱költtö. Ekkë kanewé̱itö eta̱ ká̱ de böt.
E' bule es ta̱ ie' iché: “¡Di' a̱te̱ ká̱ i' ki̱, e' e̱' dapa'ú̱ka̱ ek tsi̱ní ë̀me a̱s íyök poppo döka̱!”
Eta̱ es iyöne. 10 Wé̱ íyök poppo deka̱, e' kiéitö íyök. Wé̱ di' dapaneka̱, e' kiéitö dayë.
Ie' isué̱ tö e' ko̱s dör buaë. 11 E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö iché: “¡Íyök ki̱ íyi kuá ulitane tskinú! Ka̱kö wör ta̱' ese, ñies kal ulitane wör ta̱' ese ko̱s tskinú iwakmik iwakmik.”
Eta̱ es ekkëpa tskine. 12 Es íyök ki̱ íyi kuá ulitane tskine ka̱kö wör ta̱' iwakmik iwakmik, ñies kal wör ta̱' iwakmik iwakmik. Ie' tö isué̱ tö ekkëpa ko̱s, e' dör buaë. 13 Ekkë kanewé̱itö eta̱ ká̱ de mañat.
14 E' bule es ta̱ ie' iché: “¡Ì dalöburta̱' yönú ká̱ jaì a̱! Ekkëpa dör buaë ká̱ blatoie ñiwe nañewe, ñies ikkachoie mik ta̱ diwö de ka̱wö tköwo̱ie, ñies ká̱ shta̱'wo̱ie ena duas tköke e' jche̱noie. 15 Ekkëpa ko̱s dalöburke tai̱ë ká̱ i' ki̱.”
Eta̱ es iyöne. 16 Es ie' tö ì dalöburta̱' tai̱ë ese yuéa̱t bök. Ikibiie dör ká̱ ñiwo̱ie ñiweie. Wé̱ne dalöbur diöshe̱t e' dör olo'bunoie nañeweie. 17 Ekkëpa méa̱titö ká̱ jaì a̱ dalöbunoie ká̱ i' ki̱ 18 ñië nañeë, ñies ká̱ ñiwe ká̱ nañewe e' blatoie. Ie' tö isué̱ tö ekkëpa dör buaë. 19 Ekkë kanewé̱itö eta̱ ká̱ de tkël.
20 E' bule es ta̱ ie' tö iché: “¡Iyiwak se̱rke di' a̱ dayë a̱, e' ko̱s yönú tai̱ë! ¡Ñies dù ulitane yönú a̱s iu̱r ka̱shu̱k a̱!”
21 Eta̱ es iyiwak blubluë se̱rke dayë a̱, ekkëpa yuéitö. Ñies iyiwak ko̱s se̱rke di' a̱ ena dayë a̱ ekkëpa yuéitö iwakmik iwakmik. E' sù̱ dù ulitane yuéitö, iwakmik iwakmik.
Ie' isué̱ tö ekkëpa ko̱s dör buaë. 22 Eta̱ iyiwak yuéitö e'pa a̱ ie' e̱r buaë ché ttè i' wa: “a' alönú tai̱ë, di' ko̱s, dayë ko̱s, e' wà iö́ka̱ tai̱ë. Ñies a̱s dù alör tai̱ë ká̱ wa'ñe.”
23 Ekkëpa kanewé̱itö eta̱ ká̱ de ske̱l.
24 E' bule es ta̱ ie' tö iché: “¡Iyiwak se̱rke ká̱ sí ki̱, e' ulitane yönú iwakmik iwakmik! ¡Iyiwak uru, iyiwak kañiru, iyiwak e̱' ku̱ke i̱ski̱, ekkë ko̱s yönú iwakmik iwakmik!”
25 Eta̱ es ie' tö iyiwak ulitane yué ká̱ sí ki̱ iwakmik iwakmik. Ie' tö isué̱ tö ekkëpa ko̱s dör buaë.
26 E' ukuöki̱ ta̱ ie' tö iché: “Ditsö yuö̀sö we̱s se' es a̱s ie'pa tkö̀ka̱sö ká̱ i' ko̱s wökirie. Nima, dù, iyiwak uru, iyiwak kañiru, iyiwak e̱' ku̱ke i̱ski̱, ekkë ko̱s tso' ká̱ i' ki̱, e' a̱tdaë ie'pa ulà a̱.”
 
27 Mik Skëköl tö s'ditsö tsá̱ yö',
eta̱ iyuéitö we̱s ie' es;
Ie'pa yuéitö wëm eköl ena alaköl eköl.
28 Ie' e̱r buaë ché ie'pa a̱ i' es:
“A' ala'r kö́ka̱ tai̱ë,
a' alönú tai̱ë ká̱ ulitane ki̱.
Ká̱ i' ko̱s e' kané ú̱ a' tö.
Nima, dù, ena iyiwak ulitane ekkëpa ko̱s wökir a' dör, e' wà ú̱.”
 
29 E' ukuöki̱ ta̱ Skëköl tö iché ie'pa a̱: “Ye' ttö̀ ttsö́. Íyi kuá ko̱s wörta̱' ñarta̱', ese méa̱työ a' a̱ ñè. Ñies kalwö ulitane katarta̱' ku'yarta̱' ese ko̱s méa̱työ a' a̱ katè ku'yè. 30 Erë iyiwak kañiru, iyiwak uru ena dù, ekkëpa ko̱s a̱ ka̱kö méa̱työ katè.” Eta̱ es ia̱te̱. 31 Ie' isué̱ tö ekkë ko̱s dör buaë shu̱te̱. Ekkë kanewé̱itö eta̱ ká̱ de teröl.