10
El ejemplo del corral
’Totojtoj cälbenetla, machca mach uyoch tu ti' bojte' tuba oveja ajxuch' une. U yoche bajca mach'an u ti' bojte' tuba u ch'e' ni mach jin tubaba. Machca u yoche tu ti' bojte'ba, ajcänän oveja une. Ajcänän ti' bojte' u jäbben tuba ochic ni ajcänän oveja. Ovejajob u yubin u t'an ni ajcänän oveja. U joq'ue' tu c'aba' u ovejajob tuba u pa'sen. Cuanta u laj pa'si ni tubaba, une u nume pänte', y oveja u bixejob tu pat uc'a u cherben conoce u t'an. Päpä' winicba mach ubixob ni oveja tu pat; u putz'tan une uc'a mach u cherbe conoce u t'an.
Jinda tz'aji aj Jesús u cherbijob. Unejob mach u chi entendejob cua' uc'a u yälbijob ca' jini.
Jesús, el buen pastor
Aj Jesús u yälbijob tä cha'num:
―Totojtoj cälbenetla: Machcatac u tz'ombenonba ca' a wälä ovejajob une, y no'onba ca' a wälä u ti'on ni bojte' bajca u yoche ni oveja. Upete machcatac juli najtäcä que no'on ajxuch' une, u ch'e' ni mach jin tubaba. Ovejajob mach u yubijob u t'an. No'on u ti'on ni bojte'; machca u yoche t'oc no'on, u xe tä japinte; u yoche, u pase, y u pojlen cua' u c'uxe'.
10 ’Ajxuch' u te chich tä xuch', tä tzämsa, tuba u tzupsen cua'tac ayan. No'onba aton tuba cä'ben cuxlecob machcatac u tz'ombenon, y c'alin cuxlecob. 11 No'on une ni ajcänän ovejajon utzba; ni ajcänänya utzba u yäq'ue' uba tä chämo uc'a u japän u ovejajob. 12 Jini winic u tojcanba mach jin mero ajcänän oveja. Jinq'uin u chänen que ya' u te ajlobo tu pat oveja, une u yäctan oveja u pase tä putz'e, uc'a mach jin mero u yum oveja. Ajlobo u nume u q'ueche' oveja, y oveja u puclan ubajob. 13 Jini winic u tojcanba u putz'e, uc'a ajgana une, mach u cänänta utz jini oveja.
14 ’No'on ni ajcänän ovejajon utzba, cä chen conoce cä ovejajob, unejob täcä u chenon conoce. 15 Ca' chich u chenon conoce cä Pap, che' chich täcä no'on cä chen conoce cä Pap. Cäq'ue' cäba tä chämo uc'a cä japän ni ovejajob. 16 Cä cänäntan täcä otro ovejajob que mach'an tama jinda bojte'. Unejob täcä c'änä chich cä täsen. U xe u yubinob cä t'an; u xe tä ajtäjob tomp'e t'oc untu machca u cänäntanob.
17 ’Jin uc'a u yajna'tanon cä Pap, uc'a no'on acäq'ue' cäba tä chämo tuba sutwänicon tä cuxpan. 18 Niuntu mach u tzämson, no'on chich cäq'ue' cäba tä chämo. An cä poder cäq'ue' cäba tä chämo, an cä poder ta cuxpacon tä cha'num. Jin chich u yäc'bon cä Pap cä chen.
19 Sutwäni cha'num u jec'lan ubajob aj judíosob uc'a ni t'anda que u yäliba. 20 Q'uen u yäle'ob:
―Tzuc pixan ya'an tuyac'o; ajsinc'ajalin une. ¿Cua' tuba cubinla u t'an?
21 U tulaj äle'ob:
―Jinda t'an mach u yälä machca u cänäntan tzuc pixan tuyac'o. ¿U ch'e' quira tzuc pixan u jäbben u jut ajchoc'?
Los judíos rechazan a Jesús
22 Jinq'uin ajni q'uin ch'uje tä Jerusalén tuba c'ajti'cac cache' ch'u'ul cherqui noj ch'u'ul otot, tu q'uini sisi une. 23 Jinq'uinba, aj Jesús u nume tan noj ch'u'ul otot tä corredor taj Salomón. 24 Aj judíosob u woyi ubajob bajca an, u yälbijob ca'da:
―¿Ca jun q'uin a wäctan a jobän cä c'ajalin t'ocob? Si ane aj Cristojet, älbenon t'ocob tu toja.
25 Aj Jesús u yälbijob:
―Acälbetla chich, pero anela mach a tz'onäla. Ni patan cä chenba cä Pap u yäc'bon cä chen une, y jinda u ye'e' tu toja machcajon. 26 Anela mach a tz'onäla uc'a mach jin cä ovejajetla, ca' chich cälbetlaba. 27 Cä ovejajob u yubinob cä t'an, no'on cä chen conocejob täcä, y unejob u bixejob täc pat. 28 No'on cä'ben paq'uin cuxlecob; mach uni' xin tä sätojob, y niuntu mach uxin u pa'senob täj c'äb täcä. 29 Cä Pap ni u yäc'bonba, une más ajnoja que upete; niuntu mach u ch'ä u pa'senob tu c'äb cä Pap. 30 No'on t'oc cä Pap tontulon t'ocob.
31 De ya'i u ch'ijob cha'num ji'tun aj judíosob tuba u jule'ob t'oc. 32 Aj Jesús u yälbijob:
―Q'uen cä patan utzba acä ye'betla, u patan cä Pap une. ¿Caxcamba de ni patanda utzba que cä chi, y jin uc'a a wo a jule'onla t'oc ji'tun?
33 Aj judíosob u p'ali:
―Mach uc'a a patan utz acä jule'et t'ocob t'oc ji'tun, sec' uc'a a tzuc t'an. Ane winiquet, y a chen aba cache' Dioset.
34 Aj Jesús u p'albijob:
―¿Mach quira a wila cache' ya' tz'ibi tama ni ley ta'ala ca'da: “Cäli cache' diosetla”? 35 U yälbijob cache' diosob machcatac binti u t'an Dios, y ni tz'ibiba mach u ch'ä älcac cache' mach toj. 36 Cä Pap u yäc'bon ch'u'ul ajnicon u täscon pancab. ¿A wäle'la quira cache' tzuc t'an cä chen uc'a no'on cäli cache' u Yajlo' Dioson? 37 Si mach jin u patan cä Pap cä chenba, mach a tz'ombenonla. 38 Si u patan cä Pap cä chenba, y no'on mach a tz'ombonla, tz'onänla jini patan, uc'a a wina'tanla y a tz'onänla cache' cä Pap ya'an t'oc no'on, y no'on t'oc cä Pap.
39 U sacänob tä cha'num cache' u q'ueche', pero une pasi bajca anob.
40 Bixi tä cha'num tunxe río Jordán bajca u chi c'ablesia aj Juan najtäcä; ya' coli ya'i. 41 Q'uen c'otijob bajca an, u yäle'ob:
―Aj Juan niump'e cua' mach u chi tuba u ye'e' u poder, pero upete cua' u yäli aj Juan de jini winicdaba, toj une.
42 Q'uen machcatac u tz'ombijob ya'i.