1-2 Kɔc ajuër kut ku kɔc kärɛc looi aake cï bɛ̈n tënë Jethu bïk piɔ̈ɔ̈cde bɛ̈n piŋ. Ku kënë, ee këc kɔc akut Parathï ku kɔc piööc lööŋ nhiaar, rin ye Jethu kɔc rɛc mɛɛn jäŋ lor, ku mïth ke ke aya.Lk 5:29-30 3 Goke lɛ̈k kääŋ kënë.

4 “Na la raan tök kamkun amääl buɔɔt, ku mär amäl tök, ke cïï thiärdhoŋuan ku dhoŋuan nyiëëŋ piny roor, ku le amäl töŋ cï määr kaŋ wïc ɣet tɛ̈ bï yen ye yök? 5 Ku na yök ka mit puɔ̈u apɛi ku jɔt yekët. 6 Ku na le ɣet baai ka cɔl mäthke ku kɔcken akeu nhom ku lëk ke, ‘Ɣɛn acï puɔ̈u miɛt rin cï ɣɛn amäldiɛ̈n wäär cï määr yök. Loiku yai.’ 7 Këlä aya, miɛt puɔ̈u dït abï tɔ̈ pan Nhialic, rin raan töŋ kërac looi cï yepuɔ̈u dhuɔ̈k ciëën rin adumuɔ̈ɔ̈mke. Ku miɛt puɔ̈u kɔc tɔ̈ pan Nhialic, rin ë raan töŋ, acïï bï thöŋ kek miɛt puɔ̈u rin kɔc path kathiärdhoŋuan ku dhoŋuan cïn awuɔ̈c cïk looi, bï kek kepuɔ̈th dhuɔ̈k ciëën.”

8 “Tɛ̈dë, tik ala wëëth thiäär mïläŋ ɣer, ku mär wɛ̈nh tök. Yeŋö bï looi? Abï mac dɛ̈ɛ̈p ku wïc apɛi arɛ̈k bï ɣöt a weec yic agut tɛ̈ bï yen ye yök. 9 Tɛ̈ cï yen ye yök ka cɔl mäthke ku kɔc akeu ëbën ku lëk ke, ‘Ɣɛn amit puɔ̈u apɛi, wëëukiɛ̈n wäär cï määr aaca yök. Loiku yai.’ 10 Këlä aya, atuuc Nhialic aa puɔ̈th miɛt rin raan töŋ kärɛc looi cï yepuɔ̈u waar ku dhuk Nhialic.”

11 Ku la Jethu tueŋ ku lueel, “Monytui ë tɔ̈ thïn ku ë la wät karou. 12 Go wën koor lɛ̈k wun, ‘Gäm ɣa käk ba tɛ̈k ɣa aköldä?’ Go wun käŋ tek tënë ke. 13 Nawën nïn lik cök ke wën koor ɣɔɔc käkke ëbën, ku jiël bï la wun dɛ̈t, wun cï yen wɛ̈ɛ̈uke bɛ̈n la thöl thïn dëŋ ë määu ku wïcwïc adëjök. 14 Wën cï yen wëëu thöl ke cɔŋdït apɛi loi rot ye pan awën, ku jɔl rëër ke nɛ̈k cɔk apɛi. 15 Nawën le käkke dhal ke luɛɛk rot pan raan tök ë kɔc pan awën. Go raan la baai cɔl aye dïr baai biɔ̈ɔ̈k. Ku gɛ̈m ke kë camkë. 16 Ku ë ye wïc diɛ̈t cɔk yeyäc thiɔ̈ɔ̈ŋ kë ye dïr cam, ku acïn raan cïï ye gäm ye. 17 Nawën jɔl kërɛɛc cï looi tak yic yepuɔ̈u ke lueel, ‘Ye kɔc luɔi kadë tɔ̈ tënë wä ë kuɛth abï miëth döŋ piny, ku ɣɛn akïn duër thou ë tɛ̈n rin cɔk! 18 Ɣɛn abï dhuk tënë wä ku lɛ̈k ye, wä ɣɛn acä awuɔ̈c looi tënë Nhialic ku tënë yï. 19 Ɣɛn acïï ben a cɔ̈l yï, loi ɣa ke ɣa cït alony ye riɔp.’ 20 Ku jɔl jäl pan awën ku dhuk tënë wun.

“Tɛ̈wën ŋoot yen tɛ̈mec ke baai, ke tïŋ wun ke bɔ̈. Go puɔ̈u la yum ku riŋ tënë ye ku pɛɛt yic ku cim gëm. 21 Go wënde lueel, ‘Wä ɣɛn acï kërac looi tënë Nhialic ku tënë yï. Ɣɛn acïï ben piath nadë ke ɣa cöl ë yï.’ 22 Go wun aluɔɔnyke cɔɔl ku lueel, ‘Riɛ̈ŋkë! Bɛ̈ɛ̈ikë alanh path ku tääukë yekɔ̈u. Ku cuɔ̈thkë cin joth mïläŋ tɔ̈c ku tääukë war yecök. 23 Ku bɛ̈ɛ̈ikë muɔɔr thiin cuai apɛi ku näkkë bï ɣok yai looi, 24 rin manhdiɛ̈n kënë ë cït mänh cï thou ku acï bɛn pïr. Yeen ëcï määr ku acï yök.’ Ku jɔlkë yai cam.

25 “Tɛ̈wën looi käkkä röt, wëndït ëcï la luui dom yic. Nawën dhuk ku jɔl bï baai dööt, ke piŋ lɔ̈ɔ̈r yic ku diër. 26 Go aluɔny tök cɔɔl ku thiëëc kë diër kɔc baai. 27 Go alony awën lɛ̈k ye, ‘Wämuuth acï bɛ̈n, ku wuur acï muɔɔr wäär cuk muk apɛi bï cuai nɔ̈k bï yai looi rin cï yen dhuk ke puɔl guɔ̈p.’

28 “Go wëndït puɔ̈u riääk apɛi ku kueec bï cïï la baai. Go wun bɛ̈n tënë ye ku lɛ̈ŋ bï la baai. 29 Go lɛ̈k wun, ‘Ɣɛn acï luui apɛi ë runkä ëbën tënë yï, ku acïn töŋ ca lɛ̈k ɣa ba looi cï ɣɛn kaŋ kuec ba cïï loi. Ku ë runkä ëbën acïn mën manh ë thɔ̈k ca kaŋ yiëk ɣa bï ɣɛn luui yai ɣok mäthkiɛ̈. 30 Ku wën dhuk wëndu ke cï wɛ̈ɛ̈uku la muɔ̈r adëjök kɔ̈th, ke yï loi yai ku näk muɔɔr töŋ yen cuai apɛi ɣäkkua yiic.’ 31 Go wun bɛ̈ɛ̈r, ‘Manhdiɛ̈, yïn arɛ̈ɛ̈r kek ɣa akölaköl, ku käk muɔ̈k ëbën aa käkku. 32 Ku ë yic buk yai looi rin wämuuth ë cït manh cï thou, ku ëmën acï pïïr, ee cï määr ku ëmën acï yök.’ ”