19
Ana Jisos tibi bade elbal amale
(Mak 10:1-12)
1 Eji Jisos ma bung ano mal, á kehm tahme o Galili, feere go Judea, egbuk Jodan jehko. 2 Ellong ane gbalee kehm tahme toon-e. Á kehm limi bo, bo nob ayam ebo.
3 Egom Farisi jindiki kehm bake re bo ba gar-e. Bo bahb-e re, “Anv, ntahm enyahre bꞌbung re, nfem anyehng anyehng lꞌgbo nne abola nkal ewe, á yehk-e na yehke elbala?”*19:3 Mat 5:31-32
4 Owo Jisos kehm faange re, “Anv ń ka tiki lung bade ana Esowo limi ane go mbomannahb re, á limi ‘nnenlum, a nnenkala?’ 5 fere bung re, ‘Ano wo wahnge nne bahke tahme nde, a nnyehn sa, bo song jol ebo ebo abola nkal ewe. Ane bao na abal bahke fere jol ajehng.’ 6 Bo nehm kpe jol ane abal, bo bahke fere jol ana ngubjing anyehng. Ejum ji Esowo ma kono edi ajehng, nne kꞌyaame.”†19:6 1 Kor 7:10-11
7 Owo Bab Farisi kehm-e bahbe re, “Jen ji wahnge Moses kehm jehke ntahm re, nne jo nyon nwer, ka nkal ewe, kehm-e kame, á song?”
8 Jisos kehm faange re, “Moses jehke ntahm re wahn jo yehke akal ebahne ano tib go egahne etahnsi. Go mbomannahb jolem ano. 9 Wo, n kp-n tongo re, Nne awohng awohng no lꞌkam nkal ewe, eji nnenlum nondiki ki noongo a ne, fere ko nkal nondiki, yeblim abiafem nyao nya erehbe. Nne no lꞌko nnenkal no bo m-e yehke elbal, yebtob lim abiafem nya erehbe.”‡19:9 Luk 16:18
10 Abatꞌtoono ebe kehm-e tongo re, “Joare ano wo li no bada nnenlum, a nnenkal, ga nob re nne kꞌko nkal.”
11 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Ellum ni n fi elbungu a, ane kpee sang bahke lennge bo, sehngem ane bao ba Esowo ma lennge ka bo, bo ba bahke lennge bo. 12 Ane baa, ba bo ma fang bo. Ane baa, ba bo jele na bo ano. Ane baa, ba fange elbo antahng tib esi jio ona ji etul bi Esowo.§19:12 1 Kor 7:7,32-35 Nne no lꞌmal kahn ana lohngo no, nong, á kahn.”
Ana Jisos jo fuulu abon ba nse
(Mak 10:13-16; Luk 18:15-17)
13 Ane bandiki kehm koko abon ba nse, ba goji Jisos re á kunu bo abo, kak ero. Abatꞌtoono Jisos kehm nyame ane bao.
14 Owo Jisos kehm tongo bo re, “Yaken abon ba nse, bo jo ba ga egame. Kana jo sahde bo! Tibre etul bi Esowo li ka ane ba li ana bo.”*19:14 Mat 18:2-3 15 Á kehm kunu bo abo, kehm tahme eje o.
Njangkun nyi jolo efange nne
(Mak 10:17-31; Luk 18:18-30)
16 Nne awohng kehm bake goji Jisos, ba bahb-e re, “Ntꞌtibi, nnoobo anyi m bahke limi, eji n lꞌbel elkpin ni li go njinanjini?”†19:16 Luk 10:25-28
17 Owo Jisos kehm-e faange re, “Jen ji wahnge a kehm-m bahbe bade ji kpꞌnobo? Esowo ntahngtahng bi kpꞌnobo. Lꞌjol re a kpꞌsebe re wo bel elkpin, jo bum atahm!”
18 Owo á kehm-e bahbe re, “Atahm anya?”
Jisos kehm-e faange re, “Ka jo wul nne! Ka jo lim erehbe! Ka jo v ejv! Ka jo yiimi ntianse efahnge! 19 Kak nso, a nne! Nne ebjing ewa jo kor-a ana ebjing eba!”
20 Owo njangkun nyio kehm-e faange re, “Nyaa kpee n kpo bꞌbum. Anv, ejum aji kpe li, ji m bahke kpe lim!”
21 Jisos kehm-e tongo re, “A lꞌseb re wo jol go nseenge, song, wo song gungu nsol kpee nyi a kpi no, ko akpohko nyao song ka akpak, a bahke bele afang go ejahbetul Esowo, wo feere ba toon-m.”‡19:21 Luk 12:33-34
22 Eji njangkun nyio wuku ano, á kehm tahme eje ndon ndon. Tibre á fange sehng.
23 Jisos kehm bungu tong abatꞌtoono ebe re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Bahke riidi sehng re, efange nne kehm lehke etul bi Esowo. 24 N kp-n kpeke tong re, Re efange nne kehm yele go ejahbetul Esowo, ekamel bahke sehnge go mbang a nga.”
25 Abatꞌtoono ebe wuku ano, kehm sahb kpꞌkpo bo esi, bo kehm bahbe re, “Wo anv, nne awo bahke kehm bele eltahre me?”
26 Jisos kehm seenge bo too, kehm bungu tong bo re, “Jia, nne nehm ma lim. Wo, goji Esowo ejum ajehng ajehng riidem.”
27 Owo Pita kehm bungu re, “Nyehn ana e ma yake nsol kpee kp-a toono. Ejum aji e bahke bele?”
28 Jisos kehm tongo bo re, “Etingitingi, n kp-n tongo re, Ngare nyi Mmon no nne bahke jehke go eti etul ji ellub ene, ngare nyio nyi nsol kpee ma yaange, jol nyi nfenfe, owo wahn jia ji jo toon-m ḿ bahke tob ji go ewubu a nti etul ebal, fere lam ewubu etꞌtohngo ebbal bi Israel.§19:28 Luk 22:30; 1 Kor 6:2-3 29 Nne awohng awohng no lꞌyake etahk eje, yake abonanyehn, yake nde, yake nnyehn, yake abon ebe, fere yake egbe eje tib go esi mbing enyame, á bahke bele budu nkpel atahl alon, fere bel elkpin ni li go njinanjini. 30 Ane gbalee ba li agbokombang bahke fere jol akahlenjahm. Akahlenjahm bahke fere jol agbokombang.*19:30 Mat 20:16