27
Ana bo ko Jisos, tahm a ne goji Pailet, nne a Rom no jo fili Juda
(Mak 15:1; Luk 23:1-2; Jon 18:28-32)
1 Eji efungfu se no, atubesi abalimajom kpee, a anebkul nfam kehm toobo ana bo bahke wulu Jisos. 2 Eji bo m-e kak agbekobo, bo kehm-e koko, tahm a ne, song yak-e kak Pailet go ebo, ye ji jolo ntubesi ejahbe.
Ana Judas kpo no
(Elt 1:18-19)
3 Eji Judas ji gung-e no nyehne re, Jisos ebli ebi, á kehm gboko ndon, fere rod mpon esehma nyio, feere a nyi re á song ka atubesi abalimajom, a anebkul nfam,*27:3 Mat 26:15 4 kehm bungu tong bo re, “Me n lim abiafem, eji n gungu nne no ki lim ebi ajehng ajehng.”
Bo kehm-e faange re, “O elam ejahre sang, nfem enya nyi go.”
5 Á kehm saade akpohko nyao, kak go etahk Esowo, kehm tahme eje, song kahn elne ekehd.
6 Atubesi abalimajom kehm rodo akpohko nyao, fere bung re, “Abi akpohko nyaa, akpohko alung nya. Fuumem re, akpohko nyaa woomo semme a akpohko ayare.”
7 Bo kehm toobo, rod akpohko nyao, song gunu edi egbe ji jolo ji ntokatu, eji bo lꞌjo kpa ajahmjahm kak edi ndi jio. 8 Owo wahnge bo kpo lung edi ndi jio re, “Egbe alung”, tete sik anv.
9 Owo kehm lohko jol go etingitingi ana nnyehnamahr Jeremaya bungu no re, “Bo rodo mpon esehma nyio nyi jolo ekun bi aneb Israel taame re bo ka go ege esi, 10 song gunu edi egbe ji ntokatu, ana Jehova tong-m no.”
Ana Pailet jo bahb Jisos abahbe
(Mak 15:2-5; Luk 23:3-5; Jon 18:33-38)
11 Jisos kehm song yiimi go esamahr ntubesi ejahbe no bahb-e re, “Wo wo li ntul no Jusa?”
Jisos kehm-e faange re, “Ee, me wo.”
12 Eji atubesi abalimajom, a anebkul nfam jo ka-e ebi, ejumjum á faangem.†27:12 Mat 26:63
13 Owo Pailet kehm-e bahbe re, “Anv, a nehme wuk nsol gbalee nyi bo kpꞌbungu tob-aa?”
14 Jol Jisos we tikem faange.‡27:14 Jon 19:9
Ntubesi ejahbe noo kehm-e kpoko esi tete.
Elam ji bo kimi re bo wul Jisos
(Mak 15:6-15; Luk 23:13-25; Jon 18:39-19:16)
15 Elkak anehng anehng ntubesi ejahbe jo kono elyehke nne a ngbekobo awohng, ka ellong ane, no bo lꞌseb. 16 Ngare nyio nne awohng woomo ngbekobo, no bo jo lung-e re Barabas. Nnene jolem no ki-e kahn.
17 Eji bo ba kono edi ajehng, Pailet kehm bahbe bo re, “Nne awo ń kpꞌsebe re me n yehke yake, Barabas, afi Jisos ji bo kpo lung-e re Kraist?”
18 Tibre á jo kahne kpee re, bo ko-e ba ka-e, tib eji á jo teele bo ala.§27:18 Elt 13:45
19 Eji Pailet jehk go ege eti elam, nkal ewe kehm tiingi tv-e re, “Ka lak etingi nne jio abo, tibre ye wo wahng ka n nyehne erem gbalee go egama nlem nyi n leeme no lela.”
20 Atubesi abalimajom, a anebkul nfam kehm kehme ellong ane bao eltim sennge re, bo gboongo Pailet, á yehke Barabas yake, fere wul Jisos.
21 Ntubesi ejahbe noo kehm bahbe bo re, “Ane abal baa, nne awo ń kpꞌsebe re me n yehke yake?”
Bo kehm faange re, “Barabas wo.”*27:21 Elt 3:14; 1 Pit 3:18
22 Pailet kehm bahbe bo re, “Anv, me n lim Jisos jen, ye ji bo kpo lung-e re Kraist?”
Bo ane kpee kehm faange re, “Kum-e go ekros!” 23 Ntubesi ejahbe noo kehm bahbe re, “Anv, ebi aji á ma lim?”
Bo kehm kpe rabe wahre wahre wahre re, “Kum-e go ekros!”
24 Eji Pailet sebe kahn re, ejumjum kpeem li ji á bahke kpe ma lim, gana ntong yahke gbo, owo á kehm koko alahb, ba ru abo go esamahr ane bao, kehm bungu re, “Elkv ni nne noa bahke kpoko, ebo ebame o wobem, nfem enyahne nyi go.”
25 Owo ellong ane bao kpee kehm-e faange re, “Nong, alung eme tuun-r, a abon abon ebahre.”
26 Pailet kehm yehke Barabas ka bo, á for, tong bo dv Jisos, fere yak-e ka re bo song kum-e go ekros.
Ana nsoja nyoko Jisos
(Mak 15:16-20; Jon 19:2-3)
27 Owo nsoja nyi ntubesi ejahbe noo kehm rodo Jisos, tahm a ne go nlaaga ntubesi noo, kehm song lung ellong nsoja nehko re bo ba. 28 Bo kehm-e yehke nsol go ngubjing, fere kak-e mbilibili ekpawobo ana ji atul kpo kono elkake. 29 Bo kehm tahnge ekpasi akpiri, ba konng-e go esi, fere ka-e ebti, á fili go ege eboblum, kehm jo gbo, jamm-e alahng go ege alata, fere jo nyok-e re, “E kp-a kake nnyo, ntul no Jus.” 30 Bo kehm jo so atel wohng-e, fere taare ebti bi á fili go ebo, jo rum-e go esi. 31 Eji bo m-e nyok ano kpee, owo bo kehm-e yehke ekpawobo jio, feere a nsol enye kak-e, ko-e tahm a ne re bo song kum-e go ekros.
Ana bo kumu Jisos go ekros
(Mak 15:21-32; Luk 23:26-43; Jon 19:17-27)
32 Eji bo ma lohng fi, bo kehm song nyehn nne no bo jo lung-e re Saimon ji jolo nne a Sirin. Bo kehm-e bobo re á sol ekros ji Jisos.
33 Eji bo song rehng go edi ji bo jo lung re Golgota ji lohngo re “edi nkpakesi”, 34 owo bo kehm-e kake amahm ma bo semme alullul anyane. Eji Jisos wuungu no, á kpeem wo. 35 Bo kum-e kan a lake go ekros, bo kehm soro kehme elfaange tub, eji bo lꞌmal baange nsol ebjing enye. 36 Eji bo ma baange nsol nyio, bo kehm jehke o, jo baab-e.
37 Bo kehm lake ekpakenwer go ero kohlo go ege esi, ji bo nyono ebi ji bo ka-e re, “A WO LI JISOS, NTUL NO JUS.” 38 Owo bo kehm tob kum awajv abal lake go akros, noko go ege ejang eboblum, noko go ege ejang ebobkal.
39 Ane ba jo sehng go mbang kehm kehme aromo tuubu, fere jo su-e re, 40 “Wo sang jo bung re, a bahke wake etahk Esowo, fere tuungu si go nfung eraa? Tahre elna anv me! Lꞌjol re, wo Mmon no Esowo wo, badde go ekros me!”†27:40 Mat 26:61; Jon 2:19-21
41 Atubesi abalimajom, a atꞌtibi ba atahm, go anebkul nfam tob jo nyok-e ano fvfo re, 42 “Á kpo tahre ane bako, yefono nehm ma tahre elne! Lꞌjol re ye ntul no Israel wo, nong, á tohko badde go ekros ba, wahr kehm taame tv-e.‡27:42 Mat 12:39-40 43 Á kpo bum Esowo go etingitingi, nong, Esowo tahr-e me, á lꞌkor-e. Tibre á kpo bung re, ye Mmon Esowo wo.” 44 Awajv nya bo tob kumu bo ana ye, jo tob su-e ano.
Ana Jisos kpo no
(Mak 15:33-41; Luk 23:44-49; Jon 19:28-30)
45 Eji efin ma yiimi, ejannge kehm gboko go ejahbe jio kpee, ji tete biingi awa ara.
46 Eji ma rehng nkaranka era nyi elgung, Jisos kehm rabe wahre wahre wahre re, “Eli, Eli, lama sabaktani?” ji lohngo re, “Nsoo, Nsoo, jen ji wahng ka a ma-m yake ana?”§27:46 2 Kor 5:21
47 Ane bandiki ba yiimi o wuk, kehm bungu re, “Á kpi Elaija lung.”
48 Owo nne awohng kehm soro be eje, song rod ndꞌdahng, suku go evinegar, tung go esi ebti, rod ton-e re á yab. 49 Egom ane bako kehm bungu re, “Tohken nong, wahr nyehnen, joare Elaija bahke bake, ba tahr-e.”
50 Jisos kehm kpe rabe wahre wahre wahre, kehm yake etohko eje ka go. 51 Owo ekpiki ji bo tohko go etahk Esowo kehm soro yang ejang ebbal, bomo go ero tete ba jahm ndi.*27:51 Hib 10:19-20 Ndi kehm gbehke. Akpartal bahnge. 52 Alahm kehm lennge. Aneb Esowo gbalee ba kpo no, kehm nyahme. 53 Ngare nyi Jisos nyahme go elkv, bo kehm lohngo go alahm, tahm song rehng go Jeusalem. Owo ane gbalee nyehne bo.†27:53 Elt 26:23
54 Eji ntubesi a nsoja, a nsoja nyehko nyi jo tob baabe Jisos a ne nyehne ana ndi ma gbehke, fere nyehn nsol nyehko nyi kpe lim budu, bo kehm kehme elfahle, fere kehme elbungu re, “Etingitingi, nne noa lohko jol Mmon no Esowo!”
55 Anebkal gbalee ba lohngo go Galili, ba jo toono Jisos, fere jo kak-e ebo, yiimi ebo go fee, jo nyehn.‡27:55 Luk 8:2-3 56 Meri ji lohng go Magdala woomo go bo ellong, a Meri nnyehn Jems a Josef, go nnyehn abon Sibidi.
Ana bo kake Jisos go elahm
(Mak 15:42-47; Luk 23:50-56; Jon 19:38-42)
57 Eji elgung ma ba, efange nne ajehng ji bo jo lung-e re Josef, ji lohng go Arimatia kehm bake. Ye fvfo tob jolo ntꞌtoono no Jisos. 58 Á kehm tahme song kpiri Pailet, fere gboong-e re á yake ekv ji Jisos ka-e. Pailet kehm tongo re, bo yake ekv eje ka-e. 59 Josef kehm rodo ekv ji Jisos, kpennge abarebare abomo nya nfenfe, 60 fere rod, song kak go ege elahm bi bo kpꞌna rahme go ekpartal. Á kehm bannge egburu eltal, bulu go nnyo elahm, kehm tahme eje. 61 Meri ji lohng go Magdala, a Meri jehko, bo kehm song ji, wane elahm bio.
Ane ba jo baabe elahm
62 Etoono efung behko, eji efung ebjing atoobo ma sehng, atubesi abalimajom, a Bab Farisi kehm song kono asi go etahk Pailet, 63 kehm-e tongo re, “Nsoo, wahr ebbuumu ana nnehm a nne noo bungu ngare nyi á kpeke li go elkpin re, ‘Nfung era m bahke nyahme go elkv.’§27:63 Mat 12:40 64 Tum ane, bo song baabe elahm bio tete nfung era nyio biingi, eji abatꞌtoono ebe lꞌkꞌsong v ekv eje, fere jo bung tong ane re, ‘Yebnyahme go elkv’. Tohko jol ano, esꞌkohro enehm bia bahke sabe sehnge bi ngbokambang.”
65 Owo Pailet kehm bungu re, “Koon abꞌbaabe, wahn song baabe elahm ana ń kahne no.”
66 Bo kehm tahme, song bum abꞌbaabe o re bo baabe elahm, fere rod elak lake, kak elliingi,*27:66 Ell 5:1 (eji bo lꞌkahn, nne lꞌyel go elahm).
*27:3 27:3 Mat 26:15
†27:12 27:12 Mat 26:63
‡27:14 27:14 Jon 19:9
§27:18 27:18 Elt 13:45
*27:21 27:21 Elt 3:14; 1 Pit 3:18
†27:40 27:40 Mat 26:61; Jon 2:19-21
‡27:42 27:42 Mat 12:39-40
§27:46 27:46 2 Kor 5:21
*27:51 27:51 Hib 10:19-20
†27:53 27:53 Elt 26:23
‡27:55 27:55 Luk 8:2-3
§27:63 27:63 Mat 12:40
*27:66 27:66 Ell 5:1