Pitani Luhuva Nampa 1
1
Nónohá kimike lo kimi gakó
Neza Pitana Izesu Kilistoni aposolo noutímina, Ómasímo kelémo etó i vegená lekeza Zelusalegatí hutilí iake Potu itó Galesia itó Kapatosia itó Asia itó Pitinia mikasiuka viki gá nia vegená luhuva imane gizo nolukumuve. Lekeza nene Sikalahulímo lekelémo apazá zekiko Izesu Kilistoni gakó gili alitave loko itó aí golani hololeketamó nenémo likigika nagamí zekiko minatave loko Ómasi ametipo lo molonoitó minakutí lekelémo etó imóma neve.
Ómasilokatí nasahilí itó hulu lekelitoka minoloko iteko minino.
Okulumakú alévolé henonimú lagata losi gelemoko ageva oaká noune
Leza Guivahanite Izesu Kilistoni amelaho Ómasi agepoka litunize. Áisi nene Izesu Kilistoni nene heleneikutí alémo otekamole loko agika napa oko hizelimikago gosohá lemetameni limigo Ómasilokatí utó okunike netá lamaná alitune loko lagata losi gelemoko ageva oaká minokoko voko minoakalímini gihiláa geleko minoaká noune. Itó heleneikutí alémo otekamole loko okulumakú helisa henonite hulupa legeko lá amoakalímini itó anuva oko gelesamoakalímini itó helemoakalímini ageva nounimó nene miniki okulumakú alitave loko ale vavá oletamó. Lá oake, Ómasímo aí zámuzalatunú gizapa noleketiko aikumú gili alévolé iki niko minoko gamena asú noiko lukugutó vizeaká netá lehizeleketanogo noimó nene utó oko lamaná inogo ive.
Lá itikumú lokogoliza viziki niminamóza, Ómasímo giliko etokikoma, gamena alínipáisí gopogunímini amupiló itiki miluma giliki miniki gopa lokogoliza viziiki minatave loko noluve. Gilinahe. Goli gehani minoko lapuluva oaká netalímini pipizá netá gopa netimoláa nene lolímo lo asú okiko goli gehanigó etó oko minanogo ive. Ámináminoko gele alévolé oaká netatinímini meinava goli avilegeko iteko minamóza, gopoguni mililikitata netalímo alémo mómoká noikoma, gele alévolé oakatini kii loko noiko, Izesu Kilistó anititi gamenaló nene lukugulizá ali otiki lekegepoka niliko gonanaliváa lekelitoka utó inogo ive. Lekeza Izesuni ametamenía ánigamatita gopa likigikatini amiaká niave. Lá niake itína gamena nene lokogómulatunú aí ánigamake aikumú gopa nene gili alévolé iaká niave. Lá niake lokogoliza viziki lagaváa haitolímini vegenalita legepatunú lo utó moloko lamoakalímini nene giliaká niave. Ómasimú gele alévolé oakatinímini gihiláa nene likigikatini lukugutó vizeaká netá nene omo lokovogisaloka okaze, nenemú lokogoliza nivizeve.
10 Ámina lugutó vizeaká netá nene Ómasímini agepagutí gakó liaká a ve keza nana okoko utó itimó neve liki gozapá vitagá iki nenémini mogonamú agizaka hiziki minamó neve. Lá iake lekelitoka Ómasímini nasahilí utó itive liki alikamú gakó li miliake minamó. 11 Kilistó eza miluma gelekoko alika lapanalagi gonanalisi alitikumú Kilistoni Sikalahulámo gakó nene kigikagú molokago keza gamena nanahé zupa itó nana gamenaló Kilistotoka utó o amitive liake nenémini mogonamú vitagá iki minamó. 12 Keza hoza alemó nene kezáikumule loko nomive. Ómasímo lekelitoka utó itive loko lo utó oko lo kimimóma neve. Itó alika nenémini gihila utó okago Ómasímini Sikalahú amiselekago, eza okulumakutí lemeake zámuza lehizekimikago Izesuni gakó lamaná li hutilí a vete li lekemego gilinamóma neve. Ámina gakó nekisáa nene ageló keza gele guni itupe liki gili miniaká niave.
Etó oko minoko aleko ituni gakó
13 Nenemú lekeza likigika lakagatatinímini nagá zi gikitiki niminiki gizapa etoha iki Izesu Kilistó goha utó oko nasahilí oleketatikumú lakagata losi gelemiki ageva iki minalo. 14 Lekeza gozapá numuká vegená minake gatizá minago lukugupémo amu heleaká netá aliki minamó. Itínasa nene ámina netató iki miliki amiki Ómasi gili amilo. 15 Sele lo likimi ve Ómasi eza apazá keké vizeko noitíminiki iki miliki niiki apazá keké vizikigó minalo. 16  * Liv 11:44-45, 19:2 Nenemú Ómasímo li gakó makó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve:
Neza apazá keké vizeko nounazo, lekeza ámina iki apazá keké viziki minalo.
17 Lekeza ametehove liki limiake Ómasiloka liaká niave. Eza voko aleko oko aleko itigopa, minoko aleko oko moloko ituni avotigila oko hee loko gona mololetanogo ive. Nenemú lekeza mikasiuka gá ve minata gamenaló nene lekehelele viziko minalo. 18 Lekeza láa liki gili minalo: Lekeza avotike netá gihila nomi gapoló nivago netá hutuváámo goli silivá nenéminímo meinavatini hizeko gologí oleketonamimóma neve. 19 Lekeza Kilistoni golani meinava iteko minamó nenetunú meina hizeko gologí oleketonoimóma neve. Eza guguni gizoaká sipsip iza agupe gololó imó itó avasavagi vové avé loko minamó nenéminoko minamóma neve. 20 Itó gozapá mikasi ale utó ami gamenaló nene Ómasímo hoza gakó lomikago utó i ve nenémo alikama gamena asú inogo noigo lekelikumule loko utó imóma neve. 21 Lá oake, Ómasiloka lekelémo apizekago lekeza heleneikutí alémo oteake gonanalivagi lapaná ale luhota vemú gili alévolé iake gele alévolé oakatini itó lakagata losi gelemiki ageva iakatini nene Ómasilokagó neve.
22 Lekeza gakó gihila gili aliaká niago, lekelí likigikatini mokoná lamómave loko likigivetikini nene soza netá alikitamiki lamanakutí likigika kimiaká niave. Nenemule liki likigika lamanakutí eza amiko eza amiko iki múnahiki minalo. 23 Lekeza gosohá utó amó nene avotike hiliaká amómámini zuhaváa negopa, alévolé ve Ómasilokatí utó amóma neve. Alévolé lemetameni ale utó oko alévolé oko minoaká gakokutí Ómasímini gakokutí utó amóma neve. 24  * Isa 40:6-8 Nenémini gakó makó nene monó gotolaú láa loko nemóma neve:
Vegená mukitó nene gihisi nenéminiki niave.
Itó ánigi laga hiliaká netáini nenémo netá guvava lamaná nenéminoko neve.
Gihisi nene gulu gulu vizeaká noive.
Itó guvaváa nenémo lutehemó zeaká noimóza,
25 Guivahanímini gakó nene alévolé oko mino lúaló moloko minoakalímini neve.
Ámina gakó lamaná li likimikago gilinamóma neve.

*1:16: Liv 11:44-45, 19:2

*1:24: Isa 40:6-8