Mak
Jisas kandjiyebe wopake Mak boi
1
Jon nu pagle awi una kandja dje pene wori
(Matyu 3.1-12 ne, Luk 3.1-9 ne, 3.15-17 ne, Jon 1.19-28)
Buk bolo wori paro ge Jisas Krais God wariye yei mal kandjiyebe bolo wori paro. Me ge embe mal paro. Kamasa propet Aisaia pepa bolo embe dji,
 
Ni pille! Na kandja sigiye dje wornaka iwa ta ni ben al er wekle po kondwe amblokun ye aunda we dji. Dumo wapra yei al iwa ta yau to embe dji, God Iwa Kerman kondwe punda al ge, ye amblokun ye, ye wopake yeme! dji (Aisaia 40.3 ne, Malakai 3.1)
 
Ge pille, Jon dumo wapra yei al pika, ege ege una womaka une nu pagle awo embe dji, ye nomane ake to, nu paneke, singare ke ye waninj ge God ye kere aunda we dji. Embe djika dumo Judia una ne, Jerusalem una porapora Jon moi al wo, singare ke ye wani mal dje pene wormaka, une nu Jodan kapa molo nu pagle awi.
Jon kogkamel ene konpakna woro, kogkau gakle ka purba kumbe al tulo, djeg to, bi nuye boll no wani. Une embe ye wanmolo kandja embe dji, iwa ta na mopna al are wonda, yembe dongall kaima pandaka, une na kamblo aunda. Na une kake al gopyena boglo, kake su ka piska tano ge, kune nayendo. Na ye nu kiwa pagle aundo ba, iwa ta are wonda ge, une ye God Murble boll pagle aunda we dji.
Jon wo Jisas nu pagle awi
(Matyu 3.13-17 ne, Luk 3.21-22)
Kune ge Jisas distrik Galili paknato dumo Nasaret molo kere er woika, Jon Jodan kapa molo nu pagle awi. 10 Awika Jisas nu al er orko wo kane pla woro kani, ola dje kupill al au djika, God Murble ka pulma mal embe pir dje kal wo Jisas moi al woi. 11 Una ta kupill al molo yau to embe dji, ni na warna moren. Na ni wopake kaima kando, wopake pille aundo we dji.
Satan Jisas kamale toi
(Matyu 4.1-11 ne, Luk 4.1-13)
12 Kune ge God Murble wo Jisas dje i er dumo wapra yei al pi. 13 Po ege 40 pela moika, Satan wo Jisas kamale toi. Jisas dumo moi al ge kog kena simbill moi ba, tau agelo kambono wo Jisas pak to awi.
Jisas dumo Galili molo kogo kindja yei
(Matyu 4.12-17 ne, Luk 4.14-15)
14 Jon asa kaye pamoika, Jisas distrik Galili po God kandjiye wopake dje orko woro wani. 15 Une embe dji, God dji ege ge ipon yero. God dumoye wopake kantau yenda ege ipon yero we dji. Ye nomane ake to, God kandjiyebe wopake pillgi dje molme! dji.
Jisas dji, una 4 pela une boll pi
16 Jisas er dumo Galili nu erim kerman djeke po molo kani, Saimon age Andru boll pis kon i nu al woro mopill. Soka pis to wanpill una mopill. 17 Jisas embe dji, ye na wondo al er wose! Na ye ombine dje aunaka, ye una dje i pakna worbell we dji. 18 Djika soka ola dje pis kon kere er Jisas pi al are er pupill. 19 Jisas er wekle po kani iwa Sebedi wariye Jems age Jon boll kanu al pakna molo pis kon tup dji amblo wopake ye mopillka 20 Jisas po, ye er wose! dji. Soka nane Sebedi ne, boiye una boll kanu al pakna molmaka, soka kere Jisas pi al aike er pi.
Iwa ta kum ke tukiye al moi ge Jisas po iwori
(Luk 4.31-37)
21 Jisas kogoye una boll er dumo Kaperneam pi. Sabat ege yeika kambono er lotu numb numog po molmaka, Jisas kandja dje una awi. 22 Juda una ngambalne pai una kandja dje dje yenj mal une embe nadji, man. Une namba pai mal pille kandja dji ge una pille aya dji.
23 Una lotu numb numog molmaka, iwa ta kum ke tukiye al moi ge yau to embe dji, 24 Jisas ni dumo Nasaret iwa wonden, ni wo no boll namba mal ye auno dje pille wonden? Ni wo no ye ke ye auno dje pille wonden mo? Na ni kando, God iwa wopake ta dje worda wonda we dji ge, ni wale wonden we dji. 25 Ba Jisas kum ke tukiye al moi ge kandja awo embe dji, ni kandja nadjiye! Ni er orko piye! dji. 26 Kum ke moi ge er orko puno dje pille, iwa ge amblo piau dallmal to, yau kerman to erwo pi. 27 Er orko pika una porapora kand golo, yenekne kandja dje pille embe dji, namba mal yendo? Wal gun ta pai paro we dji. Jisas namba kerman ta i paro, una kum ke tukiye al moi ge kandja dji mal pille erwo orko pundo we dji. 28 Jisas embe yei ge Galili una dumo kerker moi ge, pille pora dji.
Pita kopegama ke to pai Jisas wo i gun wori
(Matyu 8.14-17 ne, Luk 4.38-41)
29 Jisas lotu numb kere una boll er bekle po Saimon ne, Andru numbine al pumaka, Jems ne, Jon boll aike pi. 30 Saimon ana kope gakle ninga djika bo al ou pamoi. Una ola dje po Jisas djimaka 31 wo ana pamoi al po agle amblo i pla worika, ke to pai ge pora djika, ana aglo po kwamokna gale iwo una moi ge awi.
Una merke ke toi pai ge Jisas i gun woro awi
(Matyu 8.16-17 ne, Luk 4.40-41)
32 Taman pika olpa er kal puno dje yeika, ke toi una ne, kum ke tukne al moi una ge dje i, Jisas moi al pi. 33 Una porapora wo numb djillake al to sill dje molmaka, 34 una merke ke kayekaye pai Jisas i gun woro, kum ke una tukne al moi ge aike dje woro embe yei. Kum ke una tukne al moi ge molo, Jisas ni God dje wori wale wonden we djimaka, une embe dji, ye kandja embe djinj ge nadjime! dji.
Jisas distrik Galili kandja dje awo wani
(Luk 4.42-44)
35 Kam kindja tagika Jisas er bekle po dumo wapra yei al po kamang yei. 36 Kamang yemoika Saimon ne, una pende are dulo po kane 37 embe dji, una porapora ni pille dulo mor we dji. 38 Jisas embe dji, nono er dumo ta manda yenda al ge bon. Na una ge pille kandja wopake dje auno dje pille woll we dji. 39 Dumo Galili paknato dumo kerker yei al ge Jisas porapora wane, lotu numb po kandja dje awo, una kum ke tukne al moi ge dje orko woro embe ye wani.
Iwa ta kenj toi Jisas po i gun woro awi
(Matyu 8.1-4 ne, Luk 5.12-16)
40 Iwa ta gakle kenj toi Jisas moi al wo kake gopiye boglo embe dji, ni pora we djimbenka na gaklena al djengimb moro ge pora djindaka God nale al na kiwa moyo we dji. 41 Jisas wandill kerman golo iwa gakle amblo embe dji, na pora we djindo, ni gaklen al djengimb moro ge pora djinda we dji. 42 Ola dje kenj toi ge pora dji, kiwa moi. 43 Jisas iwa ge dje woro kandja dongall dje awo embe dji, 44 ni pille! Na embe yell we nadjimben. Ni po gaklen ombine djimbenka opa gale awinj una kanne. Asa una gaklene kiwa yei kune ge, Mosis kane, ye opa ta yene we dji. Dji mal ge ni po opa embe gale aumbenka, ni gaklen kiwa yero mal una kanne we dji. 45 Jisas embe dji ba iwa ge po kandja dje wai djika, una dumo yemyem moi ge pille pora dji. Una wo Jisas moi al to sill kaima djimaka une dumo kerman yei al pakna punda kune nayei. Dumo wapra yei al moika, una dumo yemyem moi ge une moi al woi.