7
Emegei dia goo wulo goo mauwe na midi
(Luka 6:37-38, 41-42)
Loum 2:1; 1Kol 4:5; Yem 4:11-12“Niyo nee odoo heeyo goo wulo goo mauwe na midi. Esino niyo egeesee midiga, nei Godeeye nibada goo onosee hedebe egeesee midileiso. Maka 4:24Bei, niyo emegei dia goo kasee midiga, nei nibada goo onosee Godeeye hedebe egeesi midileiso. Niyo goo teiba hedebe egeesi midiga, nei yayo niba nosee teiba hedebe egeesi midileiso.
No kasi maga nee odoowo howo mapoo gelesi pepooko egee molo medee ogolone, hee nee howo mapoo homo toowa egee molo egelega ka pagala? Osoloso nee howo mapoo homo toowa egee molo egelega no see kaseega nee odoo mapoo takolone, ‘Nee howo mapoo gelesi pepooko egee molo ayo tabiga,’ dee ka takeliyo? No tei goo goolee bakadio gweli odoo. Bei, daga nee howo mapoo homo toowa egee molo ee tabigi. Egeeseega nee odoowo howo mapoo gelesi pepooko egee molo medee ogoloso nayo tabigilei tebileiso.
Godee mapoo tenelai bi ee so mapoo na tenee. Bei, soso namapoo see wedi sibileso no palaiso. Osoloso namapoo bi tekepo egee molo be mapoo na togobise. Bei, beso bi mapoo homoso tooboomo siloga tokenee palaiso.”
Esiaga agalaiso
(Luka 11:9-13)
Maka 11:24; Yon 14:13; 15:7; 16:23-24“Esiga ayo nimapoo taka, niba woose. Egeeseega, nimapoo tenelaiso. Osoloso niba esie. Egeeseega, niyo agalaiso. Osoloso niba osulu mapoo kalamadi. Egeeseega osulu nimapoo yamagalaiso. 1Yon 3:22; 5:14-15Bei, woosali odoo oso goo talaiso. Osoloso esieli odoo oso goo agalaiso. Osoloso osulu mapoo kalamadili odoo mapoo osulu yamagalaiso.
Esiga edebeeyo owoloye wo nalame woosaga, yimapoo yo tenelaisomo? 10 Osoloso yayo see di nalame woosaga, nayo yimapoo sa tenelaisomo? Haye. 11  Yem 1:17Niba tokenee odoo, esino niyo nibada owolo dimapoo bi tekepo tenelai goo ee niba gooleedooso. Esiga ibada Ama Godee Kei mi ma dokodoo egee bado yayo yimapoo bi woosali odoo mapoo bi tekepo teneli goo ee niba gooleedooso. 12  Mat 22:39-40; Loum 13:8-10Niba edebeeyo goo hee nimapoo moodoolame goomogoga, daga niyo dimapoo goo egee moodee. Bei, Moseseeye eligi goo sabolo osoloso Godee maga to toloso kokodo takomo silesibili odoo oso to hogugu oso eligi goo eyo bei hagoso.”
Osulu pepooko
(Luka 13:24)
13 “Esiga osulu pepooko maga gadi. Bei, Dou mi mapoo dili osulu ee diya toowa osoloso eli onosee diya toowa. Egeesi maga odoo bei oso osulu omaga galagadileso eli omaga ka diyadaga moloso. 14 Esino gie badeli mapoo gadili osulu ee diya pepooko. Osoloso eli omapoo dili onosee diya pepooko. Esiga odoo aboso eli egee ogoloso omaga ka diyadaga moloso.”
Gamenee goo eligili odoo medee hoodo ege
(Luka 6:43-44)
15  Mat 24:24; Diye 20:29; 2Pita 2:1“Niba obeeyamo! Gamenee goo eligili odoo medee ege. Bei, diba kolo ma dokodooga odoo tekepo masi nimapoo sibiliso. Esino dibada kulodu dobu so kamanali egeesi masi nimapoo sibiliso. 16  Gal 5:19-22; Yem 3:12Esiga niba diayo suso goo moodoo maga diayo egee do goo ee ogoloso gooleedeliso. Bei, pigi ko sabolo osoloso geleipi ko sabolo we ti maga ko koo peeya. 17 Esiga homo su tekepo oso homokoko tekepo peliso. Osoloso homo su tokenee oso homokoko tokenee peliso. 18 Esiga homo su tekepo oso homokoko tokenee koo peeya. Osoloso homo su tokenee oso homokoko tekepo koo peeya. Haye. 19  Mat 3:10; Luka 3:9; Yon 15:6Egeesi ma kulodu homo su kaso homokoko tekepo pelega mologa, homo egee heemagoloso dou mapoo toodalaiso. 20  Mat 12:33Esiga gamenee goo eligili odoo ee diayo goo moodoo maga dia goo ee ogoloso niba gooleedalaiso.
21  Luka 6:46; Yem 1:25Esiga haga odoo susuga oso amapoo Lodee, Lodee dolone egee do oso Godeeye wiligi doloso badeli mapoo gasibileime. Esino odoo agayo mo Ma Godee Kei mi ma dokodoo egee bado yayo goomoga goo ee tomo siloga, hedebe odoo egee bia oso gasibileiso. 22 Esiga goo midili biame mapoo odoo aboso sibileso amapoo egeesee takalaiso, ‘Lodee, Lodee, iyo nee hu maga Godeeyo to takomo silesibiliso, osoloso nee hu maga odoo bo holo paladee peegoo hasiso bugu dolone silesibulone goo toowa opusomo di moodoomo silesibiliso,’ dee takalaiso. 23  Psa 6:8; 2Tim 2:19Esino nei ayo dimapoo egeesee takalaiso, ‘Niba a gooleedele. Esiga niba amaga peegoo diyadee, niba tokenee teli odoo,’ dee takalaiso.”
Moso tegeli odoo bakadio
(Luka 6:47-49)
24 “Edebeeyo to ayo eligi duloso mesiloso siloga, yo odoo goo medee gweli oso moso tegelame mi nelegedi dooloso omou sooloso moso tegei odoo egeesi masi badoso. 25 Bei, i sabolo howo sabolo simiso, osoloso howo duwa oso o moso mapoo weino, moso egee kibiya meleeso. Bei, moso omou mi nelegedi doloso omou ka sooga. 26 Esino edebeeyo to ayo eligi duloso mesilega siloga, yo odoo goo medee koo gweli oso moso tegelame mi nelegedi doolega omou sooloso, moso tegei odoo egeesi masi badoso. 27 Bei, i sabolo howo sabolo simiso, osoloso howo duwa oso o moso mapoo woome, moso egee kibilega saga goboloso guobuguso.”
28 Yesuye goo hagee eligimeleso koodobume, odoo susuga yayo eligi du oso diya howoogadooso. 29  Maka 1:22; Luka 4:32Bei, yayo eligi ma kulodu tei eligili odoo oso eligi egeesi masi koo eligime. Esino yayo odoo diya kitulugu oso eligi masi eligiso.

7:1: Loum 2:1; 1Kol 4:5; Yem 4:11-12

7:2: Maka 4:24

7:7: Maka 11:24; Yon 14:13; 15:7; 16:23-24

7:8: 1Yon 3:22; 5:14-15

7:11: Yem 1:17

7:12: Mat 22:39-40; Loum 13:8-10

7:15: Mat 24:24; Diye 20:29; 2Pita 2:1

7:16: Gal 5:19-22; Yem 3:12

7:19: Mat 3:10; Luka 3:9; Yon 15:6

7:20: Mat 12:33

7:21: Luka 6:46; Yem 1:25

7:23: Psa 6:8; 2Tim 2:19

7:29: Maka 1:22; Luka 4:32