6
Jeju to nje-ndɔ-kuwa-rɔ
Jeju aw nday me ndɔɔ bleje te ke *ndɔ-kuwa-rɔ. Nje-njaje goe te teteje mare jinga ble le ngaa guruje aw usaje. Kara kara le *Parijiyenje paje arede na: « Mbata ddi bba aw e-ddaje ne ke *ndu mbete ta dda ke *ndɔ-kuwa-rɔ wa?» Jeju tel ke tar arede na: « E-nayje e-turaje Maketurudɔ ne te ke Dabbiti dda le ang wa? Ndɔ te ke bbo ddae, ne de ke nje-njaje goe te. Dabbiti ande key-polo-Lubba te. Noto ne-kusaje ke dare Lubba, ke to mba nje-poloje Lubba ke karede baa nusa. Ngaa nare mare nje-njaje goe te.» Jeju pa arede bbay na: « Ngonn le dew njaa to nje-ndɔ-kuwa-rɔ.»
Jeju ɔru rɔ-to rɔ mare dew te ke jia oy
Mare *ndɔ-kuwa-rɔ le bbay, Jeju ande key-mbɔn̂-naa te le *Jiipije naw n̂-tɔju ne. Mare dew ke jia ke kɔl oy, ee me key teenn le tɔ. Kem mare *nje-kɔruje gel-ndu ke *Parijiyenje to dɔ Jeju te ta koo se na kɔru rɔ-to rɔ dew te *ndɔ-kuwa-rɔ te wa. Yeenn bba ta kinga ne ddew mba kunda ne tar dɔe te. Ne kara, Jeju le gere keje lede ngaa n̂-pa nare dew ke jia oy le na: « In taar, bbo are danna neenn!» Nin ngaa nar taar. Jeju pa arede na: « Ma dujuse tar. Ke *ndɔ-kuwa-rɔ, *ndu are ddew kare dew dda ne ke maji wase dew dda *majang wa? Ta kaji dew wase ta kinya dew kare oy wa?» 10 Goe te ke naade mbetete tɔyn a n̂-pa tar ke dew le na: « E-ndɔju jii!» N̂-ndɔju jia ngaa jia le ddee maji. 11 Wungu ɔnde nya ngaa daw n̂-maynje naa tar mba gere ne ke da kase dda ke Jeju.
Jeju mbere *nje-kayn̂-kulaje laa dɔku gire joo
12 Me ndɔje teenn njaa Jeju aal dɔ ddingiri mba duju Lubba. N̂-duju Lubba ndereng lo are. 13 Kake lo are a n̂-bbar nje-njaje goe te, n̂-mbere mareje dɔku gire joo horode te ngaa nunda ride na *nje-kayn̂-kulaje: 14 Simɔ ke nunda ria na Piyar, ke ngokɔen Andere, Jake, Jan, Pilipi, Batalami, 15 Matiye, Toma, Jake ngonn le Alpe, Simɔ ke daw n̂-bbare to ‹dew ke ndiki bbe laa nya›, 16 Jude ngonn le Jake, ke Judase Isikariyote ke tel to nje-kunn dɔ Jeju.
Dewje ddeeje rɔ Jeju te
17 Jeju in dɔ ddingiri te ke *nje-kayn̂-kulaje, n̂-ddee nar lo te ke tate. Lo teenn, nje-njaje goe te banya banya ke dewje ke banya ke inje nange Jude te tɔyn, ke Jurusalam te, ke bbe ke Tir ke Sidɔn bbeje ke kar ba te. 18 N̂-ddeeje mba koo tar le Jeju ddem, mba kare nɔru rɔ-toje lede ddem. Nje ke ndilje ke maji ang aw ulaje kemde ndoo kara ddeeje maji. 19 Dewje le tɔyn njaa aw sangeje ddew ta kɔreje, mba mare singa-mɔngu ke aw tee rɔe te aw ɔru rɔ-toje lede tɔyn.
Jeju aw are ndeje wɔju dɔ koko ke wungu
20 Jeju unn keme aa ne nje-njaje goe te ngaa pa na:
« Koko to lese, dangeteje, mba *Kɔn̂-bbe le Lubba to mba tar lese!
21 Koko to lese, ese nje ke bbo aw ddase, mba mese a ndann! Koko to lese, ese nje ke aw e-nɔje bbasine, mba a kisije ke koko!
22 Koko to lese, toke dewje mbetese, dewje tubbase, dewje tajise ngaa paje tar lese maji ang wɔju dɔ Ngonn le dew.
23 E-ddaje rɔ-nel ngaa e-talje e-turuje ke koko dɔ ndɔe teenn, mba kuka lese a bo nya me dara te, mba toke baann tɔ a kadede ddaje ke *nje-kilaje mber-tar le Lubba.
24 A, wungu to lese, ese nje-ne-kingaje, mba bbokone isije ke koko mban!
25 Wungu to lese, ese dewje ke mese ndann bbokone, mba bbo a ddase! Wungu to lese, esese ke aw kokoje bbokone, mba ne-me-kɔn a ddase ngaa a ndeyje maann nɔ!
26 Wungu to lese, toke dewje tɔyn pitijese, mba kadede ddaje ke nje-kilaje mber-tar ke to nje-ngemje toke baann tɔ!»
Tar ndiki nje-baanji
27 « A m-pa marese esese ke aw ooje tar lem: E-ndikije nje-baanji lese, e-ddaje maji ke nje ke mbetese. 28 E-bbarje Tar ke Maji dɔ dewje te ke aw bbarje Tar ke Maji ang dɔse te, e-dujuje Lubba mba nje ke aw ddase maji ang. 29 Bbo dew unda ka-mbɔri a, e-turu debbe ke kara are tɔ. Bbo dew taa kubbu kul lei a, inya kubbu lei ke taar are tɔ. 30 Are ne dew ke aw duji ne ngaa e-bbange dew ke taa ne lei ang. 31 Ne ke e-ndikije kare dewje ddaje ke se a, e-ddaje ke de tɔ. 32 Bbo nje ke ndikise bba e-ndikijede tɔ a, dewje a gereje go me-maji lese toke baann wa? Nje-ne-ddaje ke maji ang kara aw ndikije nje ke ndikijede tɔ. 33 Bbo nje ke ddaje ke se maji dɔrɔ bba e-ddaje ke de maji a, dewje a gereje go me-maji lese toke baann wa? Nje-ne-ddaje ke maji ang kara ddaje toke baann tɔ. 34 Bbo dewje ke e-gereje to da kukaje bbange lese bba arejede ne n̂-tunaje a, dewje a gereje go me-maji lese toke baann wa? Nje-ne-ddaje ke maji ang kara ddaje toke baann, mba kare n̂-tel ne darede. 35 A, e-ndikije nje-baanji lese, e-ddaje maji, areje ne dew tuna a undaje mese dɔ mare ne te goe te ang. Baann bba kuka lese a bo nya ngaa a toje to ngann le Ne-ke-ddutu-dara te. Mba Ne-ke-ddutu-dara te n̂-dda maji ke dewje ke areje wooyo ndɔ kara ang ddem, nje-me-maji-angje ddem. 36 Ooje kem-to-ndoo le naa ddew kara baa toke Bɔsese oo kem-to-ndoo lese.»
Tar gange sariya
37 « E-gangeje sariya dɔ dew te ang a, da gange sariya dɔse te ang. Undaje tar dɔ dew te ang a, da kunda tar dɔse te ang tɔ. Ɔruje tar dɔ dewje te a, da kɔru tar dɔse te. 38 Areje ne a, da karese ne: Ka ke maji a da kɔju ne ne karese, a ddusu julum, da mbusu, da yeke kare gayn nangê bbere bbere ngaa bba da mbel me bbɔl-kubbu te lese. Mba ka ke unnje ɔjuje ne ne areje dew a, da kunn kɔju ne ne karese tɔ.» 39 Jeju pa gusu-tar arede tɔ na: « Nje-kem-tɔ ase kila kake ji nje-kem-tɔ mare te wa? Da kosoje joo kem me buwa te ang wa? 40 Nje-nja go ebbeeje te a kutae ang a, nje-nja go ebbeeje te ke oo tae ke maje a, a kase saa naa tɔ. 41 Mba ddi bba mu ke oso kem ngokɔin te a oo, a oo tɔku kake ke to kemi te ang wa? 42 Wase, baann bba ei ke oo tɔku kake ke to kemi te ang, a kase pa kare ngokɔin na arem mɔru mu ke to kemi te wa? Nje-ngem, ɔru tɔku kake ke to kemi te dɔngɔr bba a kinga ddew ta kɔru mu ke oso kem ngokɔin te.»
Tar kake ke kande
43 « Kake ke maji, a kande kande-kake ke maji ngaa kake ke maji ang, a kande kande-kake ke maji ang tɔ. 44 Mbata daw n̂-gere kake kara kara ddew kande te. Da kuja kande tungu dɔ kake konn pɔrɔ te ang, da tuja *nduu horo ger gende te ang. * 6.44 Kake ke daw n̂-bbar ke tar endar nda na vigne. 45 Neje ke maji in me dew te ke maji. A neje ke maji ang in me dew te ke maji ang. Mba ne ke ddusu me dew a aw tee ddew tar ke tae te.»
Dew ke oo tar le Jeju a dda ne kula
46 « Mba ddi bba e-bbaremje Ebbemje, Ebbemje! A e-ddaje ne ke maw m-pa marese ang wa? 47 Dew ke ddee rɔm te, oo tar lem ngaa dda kula ke turu ndum unda rɔ na wa? 48 N̂-to ddew kara baa ke dew ke a ta kɔsu key a, wuru buwa are wuru peng peng bba ungu gɔl key le dɔ er te. Toke maann taa lo ngaa unda kar key le a, key le oso ang, mba dɔsu key le ke maje. 49 A dew ke oo tar lem ngaa dda ne kula ang to ddew kara baa ke dew ke ɔsu key laa dɔ nange te baa bbo ungu gɔle dɔ er te ang. Maann ula unda kar key le a, kem naa te neenn njaa key le uwa nange ngaa guru njuku njuku.»

*6:44 6.44 Kake ke daw n̂-bbar ke tar endar nda na vigne.