2
Ta̱ makaibe Hiye O e̱me fi̱ ne̱di mouti* (2:0 widio ta̱) Grik ta̱ege mouti-yodili mei, igi-yodei, Juda o kedia̱ igi moso̱ togolo idi kaha̱ degeimo͡u. bolo̱do koko͡u ma̱ tobou
Ni̱me gehe̱ dege dala kaha̱ degemo͡u, midiho̱ kasaga̱i̱ milo͡u gadi ke̱bo͡u, ogo͡u gadi midiho̱ ke̱bo͡u, ta̱eno͡u bolofe̱i̱ degedi midiho̱ ke̱bo͡u, kona degedi midiho̱ ke̱bo͡u, tobe tobo͡u di midiho̱ ke̱bo͡u olo͡u fe̱i̱be to͡u fogo͡u ma. Dihi die̱ye bu nale̱ saga̱i̱ hiyedo degedi saga̱i̱ ke̱no͡u tefei, ni̱ne Godiha̱ ta̱ bolofe̱i̱ ke̱ dulo saga̱i̱ hiyedo degema. Bu sibigibo͡u mei kegei kaha̱ge, ni̱ fi̱ ke̱ dogo͡u guba, e̱ hiyedo degele, haba nele̱ne hiyedo dege dalale. Gehe̱ degeno͡u dalali, Godiha̱ ni̱ mamala̱ba, ni̱ Godibo͡u de bologua̱do dalaguale. Hiye O e̱ midiho̱ ke̱ dimoko͡u hehegieimo͡u ni̱ ko͡u dugulo i kaha̱ degemo͡u, ni̱ge Hiye O e̱me bolofe̱i̱yode tawale ili.
Ni̱ Hiye Oha̱ so͡u guedu ima. E̱me fi̱ ne̱di mouti bolo̱do, o kedia̱ sibige̱ mei baga ko͡u igile muguye, haba Godiha̱ makaibe, e̱me sibige̱ hiyedo dala. Ni̱ne fi̱ gehe̱bo͡u de mouti sa̱ degei, Godiha̱ mala̱mo͡u, Duo Bolofe̱i̱ha̱ nele̱ya ke̱no͡u moso̱ togoulu. Moso̱ togoma mei degeba, ni̱me Godiha̱ e̱ mogo͡u du daladi o* 2:5 Afudo, mogo͡u du daladi o (‘pris’) kedia̱ Mosesha̱ kuolo͡u ta̱ ke̱ dulo seselemo͡u, gali sile, Godiko͡u nele̱ idi. degele iba, bi Godiha̱ tagale saga̱i̱ ke̱no͡u ni̱ge Yesu Kelesuha̱ hu̱ya ke̱ e̱moko͡u ne̱mabeedei.
Godiha̱ kuguoko͡u ne ko͡u gue nala̱i̱ dala,
Duguma, bito̱u̱ Saion koto͡u a̱ mouti* 2:6 Mouti ke̱me damale̱do mouti mei, ke̱me Yesu. Bito̱u̱ Saion ke̱me sa Jerusalem. ta fogolo͡u kuhe̱.
Mouti ke̱me meleya mouti, sibige̱ hiyedo, Godiha̱ ko͡u makai dala.
O taha̱ e̱moko͡u damale̱yodebasi, o ke̱me habage ta sidifi degele mei. Aisaia 28:16
Damale̱yodele i o sasa̱i̱ ni̱ dugulube mouti ke̱me bolo̱do, sibige̱ hiyedo. Damale̱yodili mei o sasa̱i̱ kedia̱ dugulube, ko͡u guei dugulo ili,
Mouti, moso̱ togodi o kedia̱ dugube kasaga̱i̱ degeimo͡u ko͡u igile file̱i̱ ke̱me e̱ haba meleya mouti fogou. Buk Song 118:22
Ko͡u guene ko͡u nala̱i̱ dala,
Die abogo͟͡uye mouti koko͡u kuwagaba fiyasigile.
Damale̱do, mouti hiyedo koko͡u be obe kuwagaba, mihi̱ko͡u fiyasigile. Aisaia 8:14
O kedia̱ Godiha̱ ta̱ ke̱ tobeko͡u mugudi kaha̱ degemo͡u, kuwoumo͡u be, dia̱ mihi̱ko͡u fiyasigedi. Afudo, Godiha̱ge o kedia̱me kegeno͡u degeleyodema ko͡u tobou.
Ke̱no͡u si ni̱me Godiha̱ yo͟͡u e̱ o sasa̱i̱yodema ko͡u makai. Ni̱me e̱ mogo͡u du daladi hiye o debane, e̱ hu̱ti debane, e̱ soso͡u debane, ni̱me e̱ midiho̱ bolo̱do ke̱ omoko͡u hehegiemabadomo͡u makai. E̱ge ni̱me hulia̱ sako͡u dala ke̱ to͡u fogo͡u ba, hoho̱ bolofe̱i̱ koko͡u fogo͡u haguamabeedema haguisai. 10 Afu, ni̱me mo͡u yo͟͡uwa deleigueiye, ke̱no͡u si ifibe ni̱me Godiha̱ o sasa̱i̱ degei. Afuge, ni̱me Godiha̱ habaguguei midiho̱ ke̱ ta tawale ili meiye, haba ifisi Godiha̱ habagugueibe ni̱bo͡u de dala kehe̱.
O sasa̱i̱ kedia̱ diho̱ tageya ke̱ di midiho̱ do̱u̱dono͡u milo͡u ga suluguame
(Ta̱ Hiye 2:11–3:22)
Dibe Godiha̱ dabai degedi o sasa̱i̱no͡u dalame
11 Ma̱ mogodo dia̱ma, ni̱me sa mei o saga̱i̱ kaha̱, a̱ egele tobo͡u ba ni̱ duma. Sa sibige̱ kuoko͡u midiho̱ kasaga̱i̱, ni̱ to͡u e tagali saga̱i̱ya ke̱ hobo͡u degedama. Midiho̱ kasaga̱i̱ ni̱ fi̱bo͡u de biyadi ke̱ tobolo͡u. 12 Ni̱ Godiko͡u damale̱yodili mei o sasa̱i̱ kedia̱bo͡u de dalagualibe, midiho̱ do̱u̱do ke̱no͡u milo͡u gama. Kege degeibasi, ni̱ susuga tobolo͡u idi o kedia̱ ni̱ midiho̱ bolofe̱i̱ ke̱ duguoba, Godiha̱ di dugu haguale kelege, dia̱ Godiko͡u hoho̱bolo͡u ile.
13 Ni̱me Hiye O Kelesuko͡u damale̱yodei o sasa̱i̱ kaha̱ degemo͡u, ni̱ gamani o olo͡u fe̱i̱ kedia̱ ta̱ dulo sesema. Gamani o olo͡u fe̱i̱ die hiye o, e̱me hu̱ hiyedo, sa sibige̱ kuoko͡u o sasa̱i̱ di hu̱ olo͡u fe̱i̱ ke̱ gabama felei. 14 Gamani hiye o kaha̱ dabai degele idi o kedia̱ ta̱ne dulo sesema. Gamani hiye o kaha̱ge e̱ dabai degele idi o kedia̱ tobo͡u mo͡u ya, sa sa olo͡u fe̱i̱ kile midiho̱ kasaga̱i̱ milolo͡u idi o kedia̱ egele womo͡u, haba midiho̱ bolo̱ degedi o kedia̱moko͡u be bolofe̱i̱yode tobo͡u mo͡u suluguamabeede tobou. 15 Godiha̱ge ni̱me midiho̱ bolofe̱i̱ ke̱no͡u milo͡u mabeedema tagali. Kege degeibasi, toto͡u degei o, ta̱eno͡u tobolo͡u idi kedia̱ ni̱ midiho̱ bolo̱ ke̱ duguoba, ni̱moko͡u susuga tobolo͡u idi midiho̱ ke̱ to͡u fogo͡u le ile. 16 Ni̱me hebe kasaga̱i̱ ta molo͟͡u meidade tawaleba suluguama. Ke̱no͡u si ni̱ kege tawaleba sulugualibe, midiho̱ kasaga̱i̱ haba ta milo͡u gadama. Ni̱me Godiha̱ dabai degele idi o sasa̱i̱dade tawaleba suluguama. 17 O sasa̱i̱ olo͡u fe̱i̱ kedia̱moko͡u midiho̱ bolo̱ ke̱no͡u hehegiema. Damale̱yodele i o sasa̱i̱ olo͡u fe̱i̱ kedia̱moko͡u ne solo͡u do degeba, Godiha̱ hayedu dalali, gamani hiye o e̱ hu̱ hebele foguma.
Di Kelesu e̱ hagi̱ dugudi midiho̱ ke̱no͡u seseme
18 Dabai degedi o sasa̱i̱ dia̱ma, ni̱ bose dia̱ ta̱ ke̱ dulo sesema. A̱ge bose bolofe̱i̱ kedia̱ ta̱ ke̱no͡u sesemabadomo͡u tobo͡u yo mei. Bose ilo kelebe ko͡u midiho̱ kasaga̱i̱ milo͡u ga idi oye, ke̱no͡u si ni̱ge die ta̱ ke̱ne dulo sesema. 19 Ni̱me Godiha̱ yo͟͡uno͡u dogo͡u guo dalaba dabai degeligi, bose dia̱ ni̱moko͡u hagi̱ mo͡u yo͟͡uwa ne̱i̱ba, ni̱ nele̱do dege dalabasi, Godiha̱ ni̱moko͡u bolofe̱i̱yode tobolo͡u. 20 Haba ni̱ midiho̱ kasaga̱i̱ ta milo͡u ba, ni̱ bose dia̱ ni̱ egele wouba, ni̱ nele̱do dege dalababe, Godiha̱ge ni̱moko͡u be ta hoho̱ degele mei. Ke̱no͡u si, ni̱ midiho̱ do̱u̱do ke̱no͡u ko͡u milo͡u ba, haba ni̱ bose dia̱ mo͡u yo͟͡uwa egele woubabe, ni̱ nele̱do dege dalabasi, Godiha̱ge ni̱me midiho̱ do̱u̱do degeiba dugulo.
21 Ni̱ dowoye, Kelesu e̱ hagi̱ hiyedo dugu kaha̱ degemo͡u, Godiha̱ ni̱ne hagi̱ dugumabeedema haguisai. Hagi̱, Kelesuha̱ dugu ke̱me yo͟͡u ni̱moko͡u hegi, ni̱ne tawaleba sesemabadomo͡u. 22 Damale̱do,
E̱ge midiho̱ kasaga̱i̱ ta milo͡u li mei. Haba ogo͡u gai ta̱ne ta tobo͡u li mei. Aisaia 53:9
23 O kedia̱ Kelesuko͡u ta̱ bo͡u basia tobo͡u mo͡u be, e̱ge ta sima tobo͡u li mei. E̱ hagi̱ hiyedo duguye, ke̱no͡u si e̱ge dia̱moko͡u midiho̱ kasaga̱i̱ kaha̱ hebe ta nele̱yode tobo͡u li mei. E̱ yo͟͡usie Godiko͡u ne̱i̱, Godiha̱ge obe do̱u̱dono͡u fidi kaha̱ degemo͡u. 24 Kelesuha̱ di midiho̱ kasaga̱i̱ kaha̱ hebe ke̱ mala̱, hebe fufuguoma̱i̱ko͡u dio͡u go͡u mo͡u, e̱ tolo i. Dige di midiho̱ kasaga̱i̱ ke̱ to͡u fogo͡u ba, gehe̱ dege dalaguali, midiho̱ do̱u̱do ke̱ milo͡u gamabadomo͡u e̱ kuhe tolo i. O kedia̱ Kelesu hili̱gedo wala imo͡u, e̱ do hiyedo dugu kaha̱, ni̱me bolo̱ degele i kehe̱.
25 Afu, ni̱me wai sipsip sa̱ degei, fi̱ toto͡u dege suluguadi, a do̱u̱do ke̱no͡u sesele yadiyo mei. Ke̱no͡u si, ni̱ boholo͡u ma̱ ya, wai sipsip dia daladi Hiye Oko͡u fologa dalaguamo͡u be, e̱ge ni̱ fi̱ olo͡u fe̱i̱ ke̱ dia dala kehe̱.

*^ (2:0 widio ta̱) Grik ta̱ege mouti-yodili mei, igi-yodei, Juda o kedia̱ igi moso̱ togolo idi kaha̱ degeimo͡u.

*2:5 2:5 Afudo, mogo͡u du daladi o (‘pris’) kedia̱ Mosesha̱ kuolo͡u ta̱ ke̱ dulo seselemo͡u, gali sile, Godiko͡u nele̱ idi.

*2:6 2:6 Mouti ke̱me damale̱do mouti mei, ke̱me Yesu. Bito̱u̱ Saion ke̱me sa Jerusalem.