10
Gali sile Godiko͡u ne̱di midiho̱ kaha̱ge midiho̱ kasaga̱i̱ milo͡u gadi kaha̱ hebe ke̱me igile mugudiyo mei
Mosesha̱ kuolo͡u ta̱ege, mogo͡u du daladi hiye oyege sadebe tano͡u tano͡u, Godiko͡u gali sile ne̱mabeedei. Midiho̱ ke̱me sibige̱ ta dala mei, sibige̱do ko͡u dalamo͡u kaha̱ figisano͡u. Midiho̱ damale̱do ke̱me habage tama̱ degeiba duguloyodei. Kegei kaha̱ degemo͡u, gali sidi midiho̱ kaha̱ wolo͡u haguasili o sasa̱i̱ kedia̱me Godiha̱ dihi̱le koko͡u be ta do̱u̱do dalagua mei. Ke̱ degedi kaha̱ degeiye, do̱u̱do degedi debabe, gali sidi midiho̱be ko͡u mei degei. Yobe, gali tano͡u fe̱i̱ siye die midiho̱ kasaga̱i̱ milolo͡u idi kaha̱ hebe ke̱me igile mugu debabe, dio͟͡une dia̱me bolo̱ degeidade ko͡u tawale i. Ke̱no͡u si gali sidi midiho̱ kaha̱ge dibe Godiha̱ dihi̱le koko͡u be ta bolo̱ degele idiyo mei. Midiho̱ kasaga̱i̱ kaha̱ hebe ko͡u dala ke̱ toto͡u degeiye domo͡u, mogo͡u du daladi o kedia̱ Godiko͡u sadebe tano͡u tano͡u olo͡u fe̱i̱ gali kuhe woma sile nele̱ idi. Wai bulumakou oyebo͡u, wai memebo͡u kaha̱ kafeiyege Godiha̱ di midiho̱ kasaga̱i̱ milo͡u gadi kaha̱ hebe ke̱me ta igile mugudiyo mei.
Kegei kaha̱ degemo͡u, Kelesuha̱ sa sibige̱ kuoko͡u migilamo͡u Godiko͡u tobou,
Na̱ge gali woma sile, na̱moko͡u nele̱ idi ke̱me na̱ge tagadiyo mei.
Ke̱no͡u si na̱ge ma̱ to͡u milo͡u mamo͡u, a̱moko͡u ne̱i̱ dala.
Gali woma douluko͡u simo͡u, olo͡u fe̱i̱ douye na̱ma mei degeimo͡u, na̱moko͡u kugulo̱no͡u ne̱di ke̱me na̱ge dafadi.
Midiho̱ kasaga̱i̱ kaha̱ hebe ke̱ igile mugulo dowo na̱moko͡u gali sile ne̱di ke̱ne na̱ hoho̱ degediyo mei.
Kegemo͡u, a̱* 10:7 Kelesuha̱ tobolo͡u no͡u dala. tobou,
A̱me haguei dala kuhe̱.
Ne̱ kuguoko͡u obe a̱ degele ke̱me ko͡u gue nala̱i̱ dala,
Ma̱ Godi, a̱me na̱ tagali saga̱i̱ ke̱no͡u degelamo͡u haguei. Buk Song 40:6-8
Kelesuha̱ yomogo͡u ko͡u gue tobou, na̱moko͡u gali woma sile ne̱di ke̱bo͡u, wai sipsip wala douluko͡u simo͡u, olo͡u fe̱i̱ douye na̱ma mei degeimo͡u, na̱moko͡u kugulo̱no͡u ne̱di ke̱bo͡u debe na̱ge dafadi. Midiho̱ kasaga̱i̱ kaha̱ hebe ke̱ igile mugulo dowo na̱moko͡u gali sile ne̱di ke̱ne na̱ hoho̱ degediyo mei. Mosesha̱ kuolo͡u ta̱ kaha̱no͡u si gali daga daga ke̱ simabeede tobolo͡u nala̱i̱ dalaye, ke̱no͡u si na̱ge koko͡u hoho̱ degediyo meiyodei. Haba ko͡u gue tobou, a̱me haguei dala kuhe̱. A̱me na̱ tagali saga̱i̱ ke̱no͡u degelamo͡u haguei. Kegemo͡u, e̱ afu midiho̱ ke̱ igile muguomo͡u, midiho̱ ebele ke̱ ma̱i̱ dala kuhe̱. 10 Damale̱do, Yesu Kelesuha̱ Godiha̱ tagaliya ke̱no͡u sesemo͡u iligi, yo͟͡usie Godiko͡u nele̱mo͡u, tano͡u fe̱i̱ tolo i kaha̱ degemo͡u, dibe Godiha̱ yo͟͡u e̱ o sasa̱i̱ do̱u̱do degei dalagua.
Kelesu e̱ tolo i kaha̱no͡u si, di midiho̱ kasaga̱i̱ milo͡u gadi kaha̱ hebe ke̱ sasale igile mugulo saga̱i̱
11 Sawisiei tano͡u tano͡u, mogo͡u du daladi o olo͡u fe̱i̱ kedia̱ egei moso̱du fologa, gali woma sile Godiko͡u nele̱ idi. Mosesha̱ kuolo͡u ta̱ya ke̱ dia̱ dabai hiyedo degele idiye, ke̱no͡u si midiho̱ kasaga̱i̱ milo͡u gadi kaha̱ hebe ke̱me ta igile mugudiyo mei. 12 Kelesu e̱ haguamo͡u, tano͡u fe̱i̱ tolo i kaha̱no͡u si, midiho̱ kasaga̱i̱ di milo͡u gadi kaha̱ hebe ke̱ olo͡u fe̱i̱ igile muguomo͡u mei degei. Kegemamo͡u, e̱me ifibe Godiha̱ dobogo͟͡u deleko͡u duwo. 13 E̱me Godiha̱ dobogo͟͡u deleko͡u duwoli, Godiha̱ e̱ ho o kedia̱ kefema, e̱ abogo͟͡u hayedu kefegulo ke̱ dia dala. 14 Yobe, e̱ tano͡u fe̱i̱ tolo i kaha̱ degeiyege, o sasa̱i̱ Godiha̱ dihi̱le koko͡u do̱u̱do degemaba, dia̱me yo͟͡u e̱ bi degeba, e̱bo͡u de tofousogo tofousogo tofolo͡u ile.
15 Duo Bolofe̱i̱ha̱ne dimoko͡u ko͡u gue hehegili,
16 Hiye Oha̱ tobolo͡u be, a̱ habage o sasa̱i̱ kedia̱moko͡u ma̱ midiho̱ ebele ke̱ hehegie tobo͡u ma walama̱babe, die duledu ma̱ kuolo͡u ta̱ dogoguoba, haba ma̱ ta̱ olo͡u fe̱i̱do ke̱ne die fima̱i̱du nala̱gale. Jeremaia 31:33
17 E̱ haba tabe ko͡u gue tobolo͡u,
Midiho̱ kasaga̱i̱, dia̱ milolo͡u idi ke̱bo͡u, ma̱ kuolo͡u ta̱ dia̱ gobo͡u gile idi ke̱bo͡u olo͡u fe̱i̱ ke̱me a̱ge haba ta tawale mei. Jeremaia 31:34
18 Midiho̱ kasaga̱i̱ milolo͡u idi olo͡u fe̱i̱ ke̱me gebe meiyodei kaha̱ degemo͡u, Godiko͡u gali sima nele̱ idi midiho̱ ke̱ne mei degei.
Di defe̱i̱do damale̱yodema, Godiko͡u ile hafe̱i̱ dege dalame
19 Mogo dia̱ma, Yesuha̱ kafei kaha̱ degeiye, di midiho̱ kasaga̱i̱ ke̱ igile mugu kaha̱ degemo͡u, di ileba, Godiha̱ Kuolo͡u Moso̱ kodu folobe akogu ta dala mei. Di gue̱ degedame. 20 Yesu tolo i kelegeno͡u be, yukuei hiyedo, Godiha̱ Kuolo͡u Moso̱ adiko͡u dio͡u gou duladi ke̱me yo͟͡uno͡u duoya ke̱ bafolo͡u mo͡u, Godiko͡u ile a ebele ke̱ dimoko͡u hegi. Yukuei ke̱me Yesu yo͟͡u e̱ to͡u ke̱ saga̱i̱. 21 Mogo͡u du daladi hiye o hiyedo kaha̱ge Godiha̱ moso̱ koduge o sasa̱i̱ di dia daladi. 22 Kegei kaha̱ degemo͡u, di Godiko͡u ile hafe̱i̱ degeme. Fi̱ bolo̱u̱ ma̱di ke̱ to͡u fogo͡u ba, Godiko͡u defe̱i̱do damale̱yodema, Yesuha̱ kafei kaha̱ degeiye, di midiho̱ kasaga̱i̱ milo͡u di kaha̱ hebe ke̱me ta molo͟͡u meidade tawaleba, di hemele̱ fiya dalali, hue̱i̱liko͡u fafeleya tofo͡u maba, Godiko͡u ile hafe̱i̱ degeme. 23 Di Godiha̱ dimoko͡u bolo̱do degele ke̱ dia dalaguadi, diyo͡u omoko͡u hehegiedi ke̱me dige defe̱i̱do to͡u me. Tobeko͡u mugudame, Godiha̱ dimoko͡u makama̱i̱ ke̱me damale̱do tama̱ degeiba, di dugulo ile kaha̱ degemo͡u. 24 Di yogo tagaleba dogo͡u gulo ke̱ tawame. Di diyo͡u sie solo͡u do degeiba solo͡u do degeiba deme. Di diyo͡u sie yogo dogo͡u guba dogo͡u guba deme. 25 Damale̱yodei o sasa̱i̱ ilo kedia̱ge kefeguo Godiha̱ ta̱ dulobe dafa idi. Ke̱no͡u si kegebe ta degedame. Dige diyo͡u sie yogoko͡u dede̱i̱ sagiba sagiba deme. Yobe, Hiye Oha̱ boholo͡u ma̱ hagualebe hafe̱i̱ degeli kaha̱ degeimo͡u.
Di Godiha̱ Dihi tobeko͡u mugudame
26 Kegemo͡u, di Kelesuha̱ ta̱ damale̱do ke̱ ko͡u dulo tawaleba, haba di diyo͡u tagaiya ke̱ midiho̱ kasaga̱i̱ kegeno͡u milo͡u gamo͡u ibabe, Kelesuha̱ o kegele ili ke̱ dogo͡u gulaba haba tage ta hagua tolo ile mei. 27 Di midiho̱ kegei ke̱no͡u degemo͡u ibabe, hebenito͡u folo abe ta dala meido. Kegei degemo͡u, di gue̱ degeba, Godiha̱ ta̱ sale sawisiei ke̱bo͡u, dou gofo͟͡udo, Godiha̱ e̱ ho o kedia̱ nala̱ dalaleyodei ke̱bo͡u de tama̱ degeiba dugulo. 28 Di tewe, o koyoha̱ Mosesha̱ kuolo͡u ta̱ ke̱ gobo͡u giba, o bolo̱u̱ saga̱i̱, kamadia saga̱i̱ kege kedia̱ ke̱ degeli duguoba tama̱ dege tobo͡u babe, ta̱ sai fidi o kaha̱ge e̱moko͡u ta solo͡u do degele mei, wouba tolo ileyode tobolo͡u. 29 Kegei degemo͡u, o Godiha̱ Dihi tobeko͡u mugu ke̱me ni̱ge kage tawale iya? O ke̱me hagi̱ hiyedo dugulo. Yobe, Godiha̱ge e̱ Dihiha̱ kafeiye dimoko͡u yo͟͡u e̱bo͡u de mogo degedi midiho̱ ebele ke̱ hegi ke̱bo͡u, haba dibe e̱ bi degelamo͡u ko͡u degeiye, ke̱no͡u si o kaha̱ge Kelesuha̱ kafeibe sibige̱ meiyade tawai kaha̱ degemo͡u, e̱me hebe kasaga̱i̱do molo͟͡u. Duo Bolofe̱i̱, di habaguguedi o, e̱ hu̱ne huyafe̱i̱ degedi kaha̱ degemo͡u, ni̱ tawama, hebe kasaga̱i̱ e̱ molo͟͡ube gaba folodo. 30 Yobe, di tewe, Godiha̱ ko͡u gue tobou,
A̱ muwo͡u dia̱moko͡u milolo͡u. Damale̱do, midiho̱ kasaga̱i̱ milo͡u gadi kaha̱ hebe nele̱ ke̱me ma̱ dabai. Lo 32:35
Godiha̱ haba tabe ko͡u gue tobou,
Hiye Oha̱ e̱ o sasa̱i̱ kedia̱me yo͟͡u fileba ta̱ saleyodei. Lo 32:36
31 Godi tobeko͡u muguomo͡u dala o na̱me no͟͡u tawaibo͡u. Godi, yo͟͡u kegeno͡u daladi, e̱ge o kegeli ke̱me yo͟͡u tawale tolo͡u dala, kegeligi kege degeiye deba, ni̱o͡u tawale gue̱ degeba tawaibo͡u dalama.
Di Yesuko͡u damale̱yodema nele̱do dege dalame
32 Hagi̱, ni̱o͡u afu dugulo i ke̱, ni̱ haba tawama. Yobe, Godiha̱ hoho̱ bolofe̱i̱ ke̱ ni̱ yoma duguo hagueibe, hagi̱ su̱u̱do dugumo͡u hagueiye, ke̱no͡u si ni̱ Godiko͡u damale̱yodei ke̱ ta to͡u fogo͡u li mei, nele̱do dege deleiguei. 33 Kelegebe, o ilo kelege ni̱me o sasa̱i̱ kedia̱ dihi̱le koko͡u tefegiesa̱ma susuga tobolo͡u mo͡u makolo idi. Hagi̱ kegei ke̱ dugulo i o sasa̱i̱ ilo kedia̱ne ni̱ mogo dege dogo͡u gulo idi. 34 Ni̱ mogo ilo kele didio̱ degeimo͡u be, ni̱ solo͡u do degele idi. O ilo kelege ni̱ bima̱i̱ hiyou mo͟͡uma youmo͡u be, ni̱ ta̱bo͡u meiyodema, hoho̱no͡u degele idi. Yobe, ni̱ge bi hebeniko͡u dala ke̱me sa sibige̱ kuoko͡u bima̱i̱ ke̱ gaba feleido dala, ta mei degele meidade tawalemo͡u.
35 Kege degeli ke̱ dugubabe, ni̱ hobo͡u gue̱ degedama. Godiko͡u damale̱yodema nele̱do dege dalaguaba, Godiha̱ ni̱moko͡u hebe bolo̱do ke̱ nele̱. 36 Dafadama. Ni̱ nele̱do dege amafe̱i̱ dalaguali, Godiha̱ tagali saga̱i̱ ke̱no͡u degeiba, yo͟͡u nele̱yodema makai ke̱ e̱ ni̱moko͡u nele̱. 37 Yobe,
O hagualeyodele idi ke̱me totodo haguale. Dalali, mosoba haguale mei.
38 O taha̱ damale̱yodemaba, Godiha̱ dihi̱le koko͡u do̱u̱do o degeibabe, e̱me yo͟͡u kegeno͡u dalale.
Ke̱no͡u si, a̱moko͡u damale̱yodema haba boholo͡u ma̱ ibabe, a̱ge e̱moko͡u be ta hoho̱ degele meido. Habakuk 2:3-4
39 Dibe Godiko͡u damale̱yodei ke̱ to͡u fogo͡u mo͡u habageko͡u boholo͡u ma̱ i o sasa̱i̱ mei. Dibe Godiko͡u damale̱yodeimo͡u, yo͟͡u mamo̱u̱ o sasa̱i̱. Di damale̱yodei ke̱ makoma mei degele mei.
Di Godiko͡u damale̱yodemaba, nele̱do dege tafalaguame
(Ta̱ Hiye 11–13)

*10:7 10:7 Kelesuha̱ tobolo͡u no͡u dala.