2
Sa Kanako͡u o taha̱ sasa̱i̱ hu yoti
Sawisiei bolo̱u̱ mei degemo͡u, sa Galili o taha̱ sasa̱i̱ hulo yoti. Sa Galili duo kile sa ta delei, e̱ hu̱be Kana. Sa koko͡u be, o sasa̱i̱ ilo kele ya fologa, o kaha̱ sasa̱i̱ hulo yotilamo͡u degei. Yesuha̱ adio͡u e̱ne ile kele delei. Yesubo͡u e̱ dabai degedi obo͡u dia̱ne digumo͡u, kele ya deleiguei. Tigi kolo hue̱i̱ gofo͟͡udo ke̱ nala̱ iligi olo͡u fe̱i̱ mei degeimo͡u, Yesuha̱ e̱ adio͡u ha̱ e̱moko͡u ko͡u gue tobou, ei tigi kolo hue̱i̱ gofo͟͡udobe mei degei. E̱ sima tobou, adio͡u, ke̱me ne̱ bi. Ma̱ bi mei. Dabai a̱ degelebe you. Kegemo͡u, e̱ adio͡u ha̱ moso̱ kodu dabai o sasa̱i̱ kedia̱moko͡u ko͡u gue tobou, e̱ ni̱moko͡u ta̱ ta tobo͡u babe, ni̱ge defe̱i̱do milo͡u ma.
Moso̱ koko͡u be, igiye milo͡u gai hue̱i̱na̱ hiyedo olo͡u fe̱i̱ wala̱i̱yosi kege delei. Mo͡u yo͟͡uwa ta deleli mei, Juda o dio͟͡u dia̱bo͡u, die nale̱ milo͡u di bibo͡u olo͡u fe̱i̱ bigile idi, dia̱me Godiha̱ dihi̱le koko͡u bolodoyodemamo͡u. Hue̱i̱na̱ olo͡u fe̱i̱ ke̱me hiyedo, tano͡u tano͡u e̱ makabe 100 lita kege. Kegemo͡u, Yesuha̱ moso̱ kaha̱ dabai degedi o sasa̱i̱ kedia̱moko͡u ko͡u gue tobou, ni̱ hue̱i̱na̱ olo͡u fe̱i̱ koko͡u hue̱i̱ soso͡u gueligi, ama̱gamabeedeimo͡u, dia̱ kege soso͡u gule iligi, hue̱i̱na̱ hiyedo ke̱ olo͡u fe̱i̱ ama̱ga i. Hue̱i̱na̱ ke̱ olo͡u fe̱i̱ ama̱ga imo͡u, Yesuha̱ dia̱moko͡u tobou, hue̱i̱ huyadefe̱i̱ do͡u laba, nale̱ kefei dia daladi o koko͡u mala̱ ya ne̱yedeimo͡u, dia̱ kege degele i. Hue̱i̱ ke̱me ko͡u tigi kolo hue̱i̱ gofo͟͡udo ke̱ bagai kaha̱ nale̱ kefei dia daladi o kaha̱ hue̱i̱ ke̱ na̱i̱. Ke̱no͡u si tigi kolo hue̱i̱ gofo͟͡udo ke̱me kili̱ya kele do͡u la i ke̱me e̱ ta tawali mei. Moso̱ kaha̱ dabai degedi o sasa̱i̱ kedia̱no͡u si ko͡u tewe. O kaha̱ sasa̱i̱ hu o ke̱ haguisai, 10 hagumo͡u e̱moko͡u tobou, tigi kolo hue̱i̱ gofo͟͡udo ko͟͡ume sebedo. Kagemo͡u, na̱ tigi kolo hue̱i̱ gofo͟͡udo ko͟͡u habagie dalali, o sasa̱i̱ kedia̱moko͡u nela̱mo͡u degeiya? O ilo kele yotile idibe, tigi kolo hue̱i̱ gofo͟͡udo sebedo ke̱buko͡u ne̱i̱mo͡u nala̱ idi. Habage, tigi kolo hue̱i̱ gofo͟͡u kaha̱ o toto͡u degele imo͡u be, tigi kolo hue̱i̱ gofo͟͡u sebe mei ke̱ o kedia̱moko͡u kuhe ne̱di. Na̱no͡u si kegeiyo meiyode tobou.
11 Midiho̱ gehe̱, Yesuha̱ sa Galili duo kile sa Kanako͡u ge milou ke̱me midiho̱ gehe̱do. E̱ milo͡u ma hegibe, yo͟͡u e̱ hu̱bo͡u, e̱ nele̱ hiyedo ke̱bo͡u de hegimo͡u, e̱ dabai degedi o kedia̱ duguomo͡u, e̱moko͡u damale̱yodele i.
12 Kegemo͡u, e̱ bito̱u̱ sa ke̱ to͡u fogo͡u mo͡u, e̱ adio͡u bo͡u, e̱ mala̱ dia̱bo͡u, e̱ dabai degedi o kedia̱bo͡u de sa Kaperneamko͡u muguai. Muguamo͡u, sawisiei ilo kele koko͡u deleiguei.
O kedia̱ Godiha̱ moso̱ kekaimidu makisi degele imo͡u, Yesuha̱ folo igisei
(Matyu 21:12-13; Mak 11:15-17; Luk 19:45-46)
13 Juda o kedia̱ Gabama I Sawisiei* 2:13 Gabama I Sawisiei, ‘Pasoba’ ta̱ kaha̱ sibige̱be ko͡u gue: Afu Godiha̱ sa Isip o sisigo̱ wolo ke̱ woumo͡u tofigieimo͡u, e̱ Israel sisigo̱ kedia̱no͡u si ta weli mei, mo͡u gabama i. Kegei degemo͡u, e̱ tobou, ni̱ Gabama I Sawisiei kaha̱ dowo ke̱ nale̱ kefema na̱ demabeedei. Kege tobo͡u mo͡u, Israel o kedia̱ sa Isip to͡u fogo͡u, die sabeko͡u fogo͡u yai (Kisim Bek 12:1-42). hiye kaha̱ nale̱ kefeguo na̱di ke̱ hafe̱i̱ degeimo͡u, Yesu e̱ sa Jerusalemko͡u ile felei. 14 Godiha̱ moso̱ kekaimidu folomo͡u dugube, o kedia̱ makisi degele imo͡u dugu. Wai bulumakoubo͡u, wai sipsipbo͡u, sio kulubo͡u de makisi degele imo͡u dugu. Sele tiga mo͟͡udi o ilo kelene duwoguamo͡u dugu. 15 Makisi degele imo͡u duguomo͡u, e̱ tigi dofo͡u ta mala̱ milo͡u mamo͡u, obo͡u, wai sipsipbo͡u, wai bulumakoubo͡u olo͡u fe̱i̱ ke̱ igiseimo͡u fogo͡u yai. Sele tiga mo͟͡udi o kedia̱ selene boho͡u sema, die fafai biligisei. 16 Sio kulu makisi degeli o kedia̱moko͡u ko͡u gue tobou, ni̱ sio olo͡u fe̱i̱ mo͟͡uma fogo͡u ima. Ma̱ Ayeha̱ moso̱be makisi degedi moso̱ degedama. 17 E̱ dabai degedi o kedia̱ e̱ degeli ke̱ duguomo͡u, Godiha̱ kuguoko͡u ta̱ ko͡u gue nala̱i̱ dala ke̱ tawale i,
A̱ ne̱ moso̱be tagalido kaha̱, moso̱ ke̱me bologua̱do dalayadomo͡u, a̱ dabai hiyedo degeli. Buk Song 69:9
18 Kegemo͡u, Juda o kedia̱ e̱moko͡u ko͡u gue tobolo͡u i, na̱ kegeli kaha̱, na̱ midiho̱ gehe̱ kagei ke̱ milo͡u ba ei duguoba, na̱me Godiha̱ tobo͡u mo͡u kuhe hagueidade tawale ile? 19 Yesuha̱ die ta̱ sima tobou, ni̱ Godiha̱ moso̱ ko͟͡u igile muguba, sawisiei kamadia kege mei degeiba, a̱ haba togoma mei degele. 20 Juda o kedia̱ tobolo͡u i, o kedia̱ moso̱ ko͟͡u togomo͡u hagueibe, sadebe olo͡u fe̱i̱be 46 kege mei degei. Igile mugubabe, haba na̱ge sawisiei kamadiano͡u mei degeiba haba togoma mei degele?
21 Ke̱no͡u si Godiha̱ moso̱ Yesuha̱ tobou ke̱me yo͟͡u e̱ to͡u ke̱. 22 Habage, e̱ tolo imo͡u, Godiha̱ hagua̱gimo͡u, gehe̱ degeimo͡u, e̱ dabai degedi o kedia̱ e̱ tobou ke̱ tawalemo͡u, ta̱ Godiha̱ kuguoko͡u nala̱gai dalabo͡u, ta̱ Yesuha̱ toboubo͡u koko͡u damale̱yodele i.
Yesuha̱ge o sasa̱i̱ olo͡u fe̱i̱ midiho̱be ko͡u teweno͡u
23 Jerusalemko͡u ge Gabama I Sawisiei kaha̱ kefegu kelegebe, Yesuha̱ midiho̱ gehe̱ gehe̱ milo͡u goumo͡u, o sasa̱i̱ su̱do duguomo͡u, e̱me damale̱do Godiha̱ tobo͡u mo͡u hagueidademo͡u, e̱ hu̱ya ke̱ damale̱yodele i. 24 Dia̱ge e̱moko͡u be ko͡u damale̱yodele iye, ke̱no͡u si e̱ge dia̱ge ta do̱u̱do damale̱yodele ilidadili mei, yobe e̱ o sasa̱i̱ die midiho̱be olo͡u fe̱i̱ ko͡u tewe kaha̱ degemo͡u. 25 Midiho̱ o sasa̱i̱ kedia̱ duledu dala ke̱me o tae e̱moko͡u ta tobolo͡u saga̱i̱ mei, e̱ge die midiho̱be yo͟͡u olo͡u fe̱i̱ ko͡u tewe kaha̱ degeimo͡u.

*2:13 2:13 Gabama I Sawisiei, ‘Pasoba’ ta̱ kaha̱ sibige̱be ko͡u gue: Afu Godiha̱ sa Isip o sisigo̱ wolo ke̱ woumo͡u tofigieimo͡u, e̱ Israel sisigo̱ kedia̱no͡u si ta weli mei, mo͡u gabama i. Kegei degemo͡u, e̱ tobou, ni̱ Gabama I Sawisiei kaha̱ dowo ke̱ nale̱ kefema na̱ demabeedei. Kege tobo͡u mo͡u, Israel o kedia̱ sa Isip to͡u fogo͡u, die sabeko͡u fogo͡u yai (Kisim Bek 12:1-42).