15
O kedia̱ Yesu o Pailatko͡u wolo͡u yai
(Matyu 27:1-2, 11-14; Luk 23:1-5; Jon 18:28-38)
Sabiyoumo͡u, mogo͡u du dalaguadi hiye obo͡u, odo odobo͡u, Mosesha̱ kuolo͡u yo dulo i obo͡u, kansole obo͡u olo͡u fe̱i̱ kedia̱ do̱u̱susulo imamo͡u, Yesu dobogo͟͡u tabe tigama, gamani hiye o Pailatko͡u wolo͡u yai. Pailatha̱ Yesuko͡u yodu, Juda o kedia̱ hiye obe na̱? Yesuha̱ tobou, na̱ tobolo͡u be damale̱do. Mogo͡u du dalaguadi hiye o kedia̱ Yesu e̱ degediyo mei gulokou ta̱ hiyedo tobolo͡u i. Pailatha̱ e̱ haba yodu, kagemo͡u na̱ sima tobo͡u yo mei? O ko͟͡udia̱ na̱ degegai ke̱ tobolo͡u ili ke̱me de damale̱do? Ke̱no͡u si Yesuha̱ ta̱ ta sima tobo͡u ho fogo͡u mo͡u, Pailatha̱ ke̱ duguo kesigiemo͡u, fi̱ hiyedo ma̱i̱.
Pailatha̱ Yesu hebe fufuguoma̱i̱ko͡u ikoke degemabeedei
(Matyu 27:15-26; Luk 23:13-25; Jon 18:38–19:16)
Sadebe olo͡u fe̱i̱, Gabama I Sawisiei to͡u mo͡u be, gamani o kedia̱ didio̱ o tano͡u telema̱ idi. O sasa̱i̱ kedio͟͡uno͡u o ta maka degeimo͡u be, gamani o kedia̱ o ke̱no͡u telema̱ idi. Kelegebe, o ta, e̱ hu̱be Barabas, e̱me yogo dia̱bo͡u de didio̱ degei delei. Afu dia̱ gamani kedia̱moko͡u biyolugi, o ilo kele woumo͡u tofigiei. Kegemo͡u, o sasa̱i̱ kedia̱ ya, Pailatko͡u, na̱ afu degedi saga̱i̱ kege, didio̱ o ta telema̱yede tobolo͡u i. Pailatha̱ yodu, ni̱ tagalibe, a̱ge Juda o ni̱ hiye o ko͟͡ume telemo̱u̱ba ni̱moko͡u ile? 10 E̱ ke̱ yodu kaha̱ sibige̱be ko͡u gue, mogo͡u du dalaguadi hiye o kedia̱ Yesuko͡u kona degemo͡u kuhe tolo͡u haguasieidade tawai. 11 Ke̱no͡u si mogo͡u du dalaguadi hiye o kedia̱ degeiye, o sasa̱i̱ kedia̱ Yesuko͡u gofo͟͡u degemo͡u, Pailatko͡u be Barabasno͡u telema̱yede tobolo͡u i. 12 Kege tobo͡u mo͡u, Pailatha̱ haba yodu, a̱ o ni̱ Juda o kedia̱ hiye oyodele ili ke̱me kagele? 13 O sasa̱i̱ kedia̱ ta̱ hili̱gedo, hebe fufuguoma̱i̱ko͡u ikoke degeyede tobolo͡u i. 14 Pailatha̱ dia̱moko͡u yodu, kageimo͡u? E̱ midiho̱ kasaga̱i̱ kagei ke̱ milo͡u lou? Ke̱no͡u si o sasa̱i̱ kedia̱ haba dolo hili̱gedo tobolo͡u i, hebe fufuguoma̱i̱ko͡u ikoke degeyedele i. 15 Kegemo͡u, Pailatha̱ o sasa̱i̱ kedia̱ hoho̱ degemabadomo͡u didio̱ o Barabas telema̱i̱. Haba Yesu e̱me ami o kedia̱moko͡u sesegumo͡u, tigi dofo͡u ye wala i. Wala imo͡u, Pailatha̱ hebe fufuguoma̱i̱ko͡u ikoke degemabeede tobou.
Ami o kedia̱ Yesu susuga tobolo͡u i
(Matyu 27:27-31; Jon 19:2-3)
16 Ami o kedia̱ Yesu wolo͡u ya, gamani o kaha̱ moso̱ kekaimidu fologamo͡u, yogo dia̱ haguisoumo͡u, ami o olo͡u fe̱i̱do migigai. 17 Migigamo͡u, yukuei we̱i̱ degei sasado ke̱ Yesuko͡u ka̱giemo͡u, tigi aye̱bo͡u ta mala̱mo͡u, hiye o kedia̱ heti saga̱i̱ kege milo͡u gamamo͡u, e̱ widileto͡u mugulo i. 18 Kege muguomo͡u, susuga tobolo͡u i, Juda o kedia̱ hiye o na̱ gusugu bolofe̱i̱yodele i. 19 Biya ta mala̱mo͡u, e̱ widileto͡u hili̱gedo woulugi, e̱moko͡u koso hesema, yubu sugulo fiya duwoguali, ogo͡u gamo͡u e̱ hu̱ hebele fogulo i. 20 Susuga tobolo͡u yilo̱ imamo͡u, yukuei we̱i̱ degei ka̱gi ke̱ telemo͡u, haba yo͟͡u e̱ yukuei ke̱ ka̱giemo͡u, tama̱ko͡u wolo͡u yai, hebe fufuguoma̱i̱ko͡u ikoke degele ilamo͡u.
Dia̱ Yesu hebe fufuguoma̱i̱ko͡u ikoke degele i
(Matyu 27:32-44; Luk 23:26-43; Jon 19:17-27)
21 Ami o kedia̱ Yesu wolo͡u yolugi, sa Sailini o ta hagumo͡u dugulo i. E̱ hu̱be Saimon. E̱me o Aleksanderbo͡u, o Rufusbo͡u dilie aye. Ami o kedia̱ e̱ hagumo͡u geleguomo͡u, Yesuha̱ hebe fufuguoma̱i̱ ke̱ hebele iyedema fisile imo͡u, e̱ hebelemo͡u i.
22 Kegemo͡u, Yesu wolo͡u mo͡u yolugi, bito̱u̱ huyadefe̱i̱ ta, e̱ hu̱be Golgotako͡u fologai. Hu̱ kaha̱ e̱ sibige̱be O Widio Dio Sa. 23 Fologamo͡u, o kedia̱ Yesuko͡u tigi kolo hue̱i̱ gofo͟͡udobo͡u mola* 15:23 Do mei degele mola sa̱ degei. tabo͡u de ne̱i̱mo͡u, ke̱no͡u si e̱ ta nali̱ mei. 24 Haba ami o kedia̱ e̱ hebe fufuguoma̱i̱ko͡u ikoke degele i. Ikoke degemamo͡u, Yesuha̱ yukuei mala̱ ilamo͡u igi saga̱i̱ degei ke̱ hebese yale̱ i. Ya̱i̱ye bolo̱ degeimo͡u be, yukuei ne̱i̱mo͡u dele i.
25 Gusugu 9 klok kelege o kedia̱ Yesu hebe fufuguoma̱i̱ko͡u ikoke degele i. 26 Hebe fufuguoma̱i̱ koto͡u be ko͡u gue nala̱i̱ delei,
Juda o kedia̱ hiye o.
Kaha̱ yoyeno͡u e̱ kuhe woumo͡u tei. 27-28 Kelegeno͡u, hiyou mo͟͡udi o bolo̱u̱ne Yesuha̱ figiya ke̱ hebe fufuguoma̱i̱ko͡u ikoke degele i. Tabe dobogo͟͡u deleko͡u, tabe dobogo͟͡u fofo͟͡uko͡u.
29 Kegemo͡u, o sasa̱i̱ su̱do ima haguama dele iligi, Yesuko͡u susuga tobolo͡u i. Widio bogolo͡u iligi ko͡u gue tobolo͡u i, ehe̱, na̱ Godiha̱ moso̱ igile fila̱ba, sawisiei kamadia kege mei degeiba, ebele ta togoma mei degeleyode tobo͡u mo͡u ei dulo i. 30 Ifi na̱ no͟͡usie dogo͡u guoba, hebe fufuguoma̱i̱ ko͟͡u to͡u fogo͡u migiyede tobolo͡u i. 31 Mogo͡u du dalaguadi hiye obo͡u, Mosesha̱ kuolo͡u yo dulo i obo͡u kedia̱ne dio͟͡uno͡u kefema, Yesuko͡u susuga tobolo͡u yilo̱ i, e̱ge o ilo kelebe ko͡u dogo͡u gudiye, ke̱no͡u si yo͟͡usiebe ta dogo͡u guyo mei. 32 O ko͟͡ume Israel o kedia̱ hiye o Kelesu debabe, e̱ hebe fufuguoma̱i̱ to͡u fogo͡u migiba duguoba di kuhe damale̱yodele ime. O bolo̱u̱ hebe fufuguoma̱i̱ko͡u tafalagua ke̱diliene Yesu susuga tobolo͡u i.
Yesu tolo i
(Matyu 27:45-56; Luk 23:44-49; Jon 19:28-30)
33 Kegemo͡u, agali duo kelege sa olo͡u fe̱i̱ hulia̱ degemo͡u dalali, habi 3 klok degei. 34 Habi 3 klok degeimo͡u, Yesuha̱ yo͟͡u e̱ ta̱e hili̱gedo ko͡u gue haguisai,
Eloi, Eloi, lama sabaktani?
Ta̱ kaha̱ sibige̱be ko͡u gue,
Ma̱ Godi, ma̱ Godi, kageimo͡u na̱ a̱ to͡u fogo͡u ya? Buk Song 22:1
35 O ilo kele hafe̱i̱ dege tafalagua kedia̱ ta̱ ke̱ dulomo͡u tobolo͡u i, ni̱ duma, o ko͟͡ume Elaija haguisoluyode tobolo͡u i. 36 O taha̱ fo̱u̱kua ile, bi suo degei ta mala̱, hebe kolo hue̱i̱ dou afido koko͡u muguomo͡u, hebeya ta koko͡u tigama mala̱ hagua hebele fogu, Yesuha̱ na̱yadomo͡u. O kaha̱ tobou, you, di Elaijaha̱ de haguaba mala̱ migiba dugulo deba dia dalame. 37 Kegemo͡u, Yesu e̱ hili̱gedo gua̱ma tolo i.
38 Kegemo͡u, yukuei hiyedo, Godiha̱ moso̱ko͡u duladi ke̱ sugu̱to͡u ge duoyado ke̱ bafolo͡u mugu. 39 Ami o kedia̱ dia daladi o, Yesu hafe̱i̱ dege tafala kaha̱ Yesu e̱ gua̱ma tolo imo͡u duguomo͡u tobou, damale̱do, o ko͟͡ume Godiha̱ Dihiyodei.
40 Sasa̱i̱ ilo kedia̱ne ahu saga̱i̱ dege masele tefeleiguei. Sasa̱i̱ ta e̱ hu̱be Maria, sa Makdala sasa̱i̱. Maria tabe o gisiai Jemsbo͡u o Josepbo͡u dilie adio͡u. Sasa̱i̱ tabe Salome. 41 Yesuha̱ sa Galiliko͡u siei kelegebe, sasa̱i̱ kedia̱ne e̱ dogo͡u guo suluguadi. Haba sasa̱i̱ ilo kelegene sa Jerusalemko͡u e̱ sesele ko͡u haguasiei. Sasa̱i̱ kegele i su̱do kedia̱ kele masele tefeleiguei.
Yesu tei mala̱ ile, ulou daimidu dogogu
(Matyu 27:57-61; Luk 23:50-55; Jon 19:38-42)
42 Nale̱ kefele idi sawisiei kelege, Yesu e̱ tolo i. Misiholo duwodi sawisiei ke̱me idiba kege kaha̱ degeimo͡u, habido degeimo͡u, 43 sa Arimatea o ta, e̱ hu̱be Josep, e̱ o Pailatko͡u i. E̱me kansole hiye o, o bolofe̱i̱do. E̱ne Godiha̱ hagua o sasa̱i̱ wolo͡u dalale ke̱ dia daladi. E̱ ta gue̱ degeli mei ile, Pailatko͡u folo yodu, na̱ bolo̱yodeba, a̱ Yesu tei molo͟͡u? 44 Josepha̱ kege yodumo͡u, Pailatha̱ kesigiemo͡u, ami o kedia̱ dia daladi o ke̱ haguisoumo͡u, hagumo͡u, Yesube ko͡u tei? de yodu. 45 Ko͡u tolo iyode tobo͡u mo͡u, Pailatha̱ Josepko͡u na̱ ile, o tei ke̱ mo͟͡uyede tobou. 46 Kegeimo͡u, Josepha̱ ile, yukuei fo̱ degei sasado ta seleye mamala̱mo͡u ile, Yesu tei mala̱ hebele migile, yukuei fo̱ degei kaha̱ tigama mala̱ ilemo͡u, ulou ko͡u dai ta kodu dogogu. Dogoguo fogo͡u mo͡u, igi hiye ta mala̱ wofegelema̱ hagua, ulou dai a tefegu. 47 Sa Makdala sasa̱i̱ Mariabo͡u, Maria ta Josepha̱ e̱ adio͡u bo͡u dilie masele tafalaguali, ulou daiko͡u dogogumo͡u dugulo i.

*15:23 15:23 Do mei degele mola sa̱ degei.