14
Mateya masuu phɔ ya makaɓo ma Ɓolɔɓɔ
Ɓɛ̀ɛ luka oɓokye ozingakye ɓɛbi na ɓɛ̀ɛ. Ɓaka na ná phowa ya makaɓo ma Ɓolɔɓɔ, na koleka makaɓo ma imola maphɔɔ maaute na Ŋwaphongo. Moto ookowɔ nɔkɔ insuu, tawɔ na ɓato; mɛna kawɔlɛ Ŋwaphongo, phɔ moto mɔnɔmɔ taeɓe maphɔɔ maawɔ yo. Kawɔ maphɔɔ maaɓomba Ŋwaphongo na mwiya ŋwa Ɓolɔɓɔ. Ka moto okoimole maphɔɔ maaute na Ŋwaphongo, mɛna kawɔlɛ ɓato oɓokye aɓakuya o ianola, aɓalenza, amanya ngɔngɔ eeli na ɓɛ. Moto okowɔ nɔkɔ isuu, mɛna kakuya aanola sɛ mampenza, kasi yo okoimole maphɔɔ maaute na Ŋwaphongo, mɛna kakuya aanola sa ingomba sisɔ. Phowa ya nga eli oɓokye ɓɛ́ɛ ɓasɔ owɔ nɔkɔ insuu; nambi kula ɓa na phowa koleka oɓokye ɓɛ̀ɛ oimole maphɔɔ maaute na Ŋwaphongo. Moto okoimole maphɔɔ maaute na Ŋwaphongo ali na ntina koleka ookowɔ nɔkɔ insuu; elaa nde ɓo okowɔ nɔkɔ insuu mɔna, azwe moto wa ilimbola maphɔɔ maawɔ yo mamana phɔ ya ikuya ingomba sisɔ o aanola.
Ɓande, wamoya nga oka ɓɛ̀ɛ, ɓo nakyɛ naewɔlɛ na nɔkɔ insuu, maphɔɔ mɛ mamoesunga ndengye'ye? Ekokyi oɓokye naeimole maphɔɔ maanteya Ŋwaphongo, naa maphɔɔ ma ɓoeɓakye, naa maphɔɔ maaute na Ŋwaphongo, naa naeteya maphɔɔ ma Ŋwaphongo.
Tokpe ndakyisa ya mbolo ikyituɓe na ɓɛ, ɓoli iphengo, naa gidale ɓo nyɛsi ya yango teikyɛsɛ phe, tomoeɓa na ye oɓokye eye ɓawande iphengo naa gidale? Ɓo mowandi wa kyɛlɛlɔ taewandi na ɓolaa, tuluku aamiɓɔngya phɔ ya eɓasi ndengye'ye? Nde ɓomɔ phɔ ya ɓɛ̀ɛ; ɓo maphɔɔ maawɔ ɓɛ̀ɛ na nɔkɔ insuu temaoka na ɓolaa, ɓato ɓamaeɓa ndengye'ye? Mɛna ɓɛ̀ɛ kowɔ nde ya ewɛɛlɛ. 10 Nɔkɔ ili o mokyisi nzikye, kasi munɔkɔ na munɔkɔ moli na ntina ya ŋwango. 11 Ɓo nga siebi munɔkɔ munvɔlɛ ɓɛ, yo okowɔ munɔkɔ mamuna amoɓa ndokolo mobutu phɔ ya nga, na nga namoɓa ndokolo mobutu phɔ yɛ. 12 Nde ɓomɔ, ɓoli ɓɛ̀ɛ na phowa ya makaɓo ma Ɓolɔɓɔ, lɛ oɓokye olukye na ɓoikye makaɓo maakosa aanola sa ingomba.
13 Yango mɛna, yo okowɔ nɔkɔ insuu, esengyesi oɓokye aongye na Ŋwaphongo, amophɛ ikaɓo sa ilimbola nɔkɔ mɛ oka ɓato. 14 Ɓo naɓɔndɛlɛ na nɔkɔ insuu, molimo ŋwa nga moɓɔndɛlɛ, kasi maumunya ma nga temakyele na ekpele. 15 Nakyele ɓo? Namoɓɔndɛlɛ o molimo ŋwa nga na o maumunya mɛ; namotuɓa o molimo ŋwa nga na o maumunya mɛ. 16 Na ɓomɔ, ɓo kophɛ Ŋwaphongo mɛlɛsi nde o molimo; moto mosuu oozasi o iangana ɓozasi, amooka ndengye ye oɓokye aanole Amɛ o iɓɔndɛsi sa wɛ, ɓo taeɓe naa kowɔ maphɔɔ iye? 17 Na ɓo oɓɔndɛsi Ŋwaphongo na ɓolaa, iɓɔndɛsi sa wɛ etesikuya mosuu o aanola sɛ.
18 Naphɛ Ŋwaphongo mɛlɛsi phɔ naelekye ɓɛ̀ɛ ɓasɔ na iwɔ nɔkɔ insuu. 19 Kasi waangane ɓato ɓa ingomba, nazingye oɓokye nawɔ maphɔɔ matano oɓokye nateya ɓato na oɓokye nawɔ maphɔɔ nkoto na nkoto na nɔkɔ insuu iiteyokye ɓato.
20 Ɓande, ɓɛ̀ɛ sa ɓa na maumunya ndokolo ɓana ɓakyɛ; ɓa ɓana ɓakyɛ o maphɔɔ maɓe, phɔ ŋwana taeɓe oɓokye maphɔɔ maakyele yo mali maɓe; kasi ɓɛ̀ɛ ɓa ɓaphomba o maumunya ma ɓɛ̀ɛ. 21 Ɓakoma o buku pha Ŋwaphongo ɓoɓo: «Nkolo yokye: Namotoma ɓabutu phɔ ya iwɔlɛ iɓota sa nga na nɔkɔ ya ɓɛ́ɛ ɓabutu. Na ɓo ɓaɓona eteɓaɓenele inzoka.»
22 Na ɓomɔ, ikaɓo sa iwɔ nɔkɔ insuu eli elembetele phɔ ya ɓaateɓali ɓaanosi. Kasi phɔ ya ɓaanosi phe. Emba ikaɓo sa imola maphɔɔ maaute na Ŋwaphongo eli elembetele phɔ ya ɓaanosi. Kasi phɔ ya ɓaateɓali ɓaanosi phe.
23 Ɓo ɓato ɓaateɓali ɓaanosi naa ɓato ɓasuu ɓaesi ya ezwa ɓɛ̀ɛ ɓasɔ oanga o losambo kowɔ nɔkɔ insuu, ɓamobuya nde phɛlɛ oɓokye ɓɛ̀ɛ oli ɓayeyee. 24 Kasi ɓo ɓɛ̀ɛ ɓasɔ koimole maphɔɔ maaute na Ŋwaphongo, moto otoeɓe Ŋwaphongo naa moto mosuu, ɓo anyɔsi o aangana sa ɓɛ̀ɛ, amooka maphɔɔ maateya ɓɛ̀ɛ, amoeɓa oɓokye ali moto okokyele maphɔɔ maɓe. Ŋwaphongo amotenela ɓolombe na maphɔɔ masɔ maaokye yo. 25 Maumunya maaɓombama o ndondo yɛ mamowɛnɛnɛ o pha. Emba amiinya ɓoo o se, amokumola Ŋwaphongo; amowɔ yokye: «Ŋwaphongo ali phɛlɛ o nte ya ɓɛ̀ɛ!»
Molɔngɔ o ingambi sa Ŋwaphongo
26 Ɓande, nawɔ na ɓɛ̀ɛ ɓoɓo: Waangane ɓɛ̀ɛ phɔ ya iɓɔndɛlɛ Ŋwaphongo, moto na moto aɓe na etoma yɛ; motubi aɓe, moteye aɓe, moto okoimole maphɔɔ maateya Ŋwaphongo aɓe, okoimole maphɔɔ na nɔkɔ insuu aɓe, okolimbole maphɔɔ mɛ aɓe; maphɔɔ masɔ mamana masengyesi oɓokye makuya ɓato ɓa ingomba o ianola sa ɓɛ. 27 Ɓo ɓato ɓawɔ nɔkɔ insuu, ewɔɔ nde ɓato ɓaɓale naa ɓaato ɓoɓɛlɛ; ɓawɔɔ mɔnɔmɔ na mɔnɔmɔ, emba moto mɔnɔmɔ alimbole maphɔɔ maawɔ ɓɛ. 28 Ɓo moto wailimbola maphɔɔ mamana taɓe, esengyesi oɓokye mɔnɔmɔ na mɔnɔmɔ na ɓɛ̀ɛ, alɛ iwɔ na ɓokusi o nte ya ɓato ɓaanga: Awɔ nde yo mpenza na ná Ŋwaphongo. 29 Oka ɓato ɓaaimole maphɔɔ maaute na Ŋwaphongo, ewɔ ɓato ɓaɓale naa ɓaato; ɓayɔkɔ ɓaokye naa maphɔɔ mɛ maaute na Ŋwaphongo phɛlɛ. 30 Ka ɓo Ŋwaphongo ateye moto mɔnɔmɔ o nte ya ingomba maphɔɔ ma sekyele, esengyesi oɓokye oɓakyi kawɔ phanza mɔna aikale ɓose. 31 Ɓɛ̀ɛ ɓasɔ mɔnɔmɔ na mɔnɔmɔ, okokyi imola maphɔɔ maaute na Ŋwaphongo, oɓokye ɓato ɓasɔ ɓazwe ɓoeɓakye, ɓamilenza. 32 Ɓaimole maphɔɔ mɛ mamana, esengyesi oɓokye ɓaikale iɓa na ɓokonzi o ikolo sa ikaɓo saazwa ɓɛ; 33 phɔ Ŋwaphongo tali Ŋwaphongo wa mobulu; ali Ŋwaphongo okozingye ɓose.
Ndokolo o mangomba masɔ ma Ŋwaphongo. 34 Esengyesi oɓokye ɓaɓasi, ɓɛ́ɛ sa kyela tɔkɔ, waangane ɓato ɓa ingomba phɔ ya iɓɔndɛlɛ Ŋwaphongo. Teɓaika ɓaphɛ nzela oɓokye ɓawɔkɔ. Esengyesi oɓokye ɓamiuyakye ɓokowɔ moɓeko ŋwa Ŋwaphongo. 35 Ɓo ɓali na phowa ya ituna maphɔɔ ɓatune ɓampele ɓa ɓɛ́ɛ o mangambi. Teli ɓolaa oɓokye ŋwaŋwasi awɔ, waangane ɓato ɓa ingomba phɔ ya iɓɔndɛlɛ Ŋwaphongo. 36 Ɓɛ̀ɛ koumunya oɓokye maloɓa ma Ŋwaphongo mauta oka ɓɛ̀ɛ? Naa koumunya oɓokye makoma suka nde oka ɓɛ̀ɛ?
37 Ɓo moto kaumunya oɓokye ali moto okoimole maphɔɔ maute na Ŋwaphongo, naa kaumunya oɓokye azwe ikaɓo sa Ɓolɔɓɔ, asengyesi eɓa oɓokye maphɔɔ maakome nga mama eli maphɔɔ maantome Nkolo. 38 Kasi ɓo taeɓe ɓaɓona, ɓɛ̀ɛ saanola maphɔɔ maawɔ yo.
39 Ɓande, na ɓomɔ, phowa ya ɓɛ̀ɛ eɓe ya iimola maphɔɔ maaute na Ŋwaphongo. Sa katela ɓaali na ikaɓo sa iwɔ nɔkɔ insuu. 40 Lɛ oɓokye maphɔɔ mamana masɔ makyelame na ɓolaa na ná molɔngɔ.