ROAMA
Wargahng Poal Yihr Yaa Roama
Rob Ke Nying Warga
Dhog gihn aoohr Poale yihr yaa Roama ngo anaa agweed kaa nying gwiir dhe yoohn waahdh Poal naa agweehge ne ci ne liew akuud yaa yiiho giih ne Roama. Ngo anaa agweehge kejea e daahd tiihj kiin jo yiiho kun nu ke nye nihn me noog, batiene e ngo kony jo yiihoe konyo ne bar piny Ejbain. Ngo agweehdo ne kwaan yi gihn ngahye ke nying yiiho gihr jo yiiho kedea giih tiihy rog gen ke nying yiiho gihn nu yi dhe yoohn kuowo gihr jo yiiho. Gihn adaahd Poale ke robo ngo adhuole piny yi kitaab gihn.
Poal athubo kaa maahdh akuud yaa yiiho giih Roama kedea rob ngo yihr gen kejea e beehde e ukwahyo ke nying gen. Batien gihn nu e gihn aoohr Poale dhog ke nyinge ngo arobe robo. Ngo arobe kejea, “Bang gihn ngo anyoadh yi Ciig Beer e ka beehn Juoge uyuge nyoge ne yaaj me beehdo beer ke en. Nyoge yuge yugo ne yaaj me beehd beer ke en nea lum Juog ayiih gene maa Juog cog en ne gaahn gene.” (1:17). Noono ubare maalo ke rob ke nying gihn aoohre dhog ke nyinge. Ngo arobe kejea dhaano utaahngo ne dug, keehd ne nahge Ujudea wale padh Ujudea, e ngo ke yugo naa abiohgrwaal ke Juog, bang gihn nyoge cang ge akwahg teeg adhemuohme piny. Nyoge ge doohng naa abiohgrwaale ke Juog kaa dhe yoohn yiih Jeacuu Kriihjto. Batien gihn nu, e Poal kwaan dhe yoohn kuowo gihn nyaahn nud yi nweehd keehd Jeacuu ge yoad yi dhe yoohn beehdo naa abiohgrwaal ke Juog. Ngad yiiho adoohr ke Juog kedea ngo aboadh Wahy Juoge yi adhemuohm kedea thoo ubeehde ke taahd wihj. Yi ngol 5:8, Poal rubo kaa nying gihn acub Juoge loohng yihr nyoge kedea ka tiihy Wahy Juoge rog jo yiiho. Poal warga agweede thiow kaa nying nyoadh gihn agwiir Juoge yihr yaa Judea kedea yaa padh Judea, beere nyoge cang muuny Juog yoad gene yoado ke nying Jeacuu. Ngo angahy Poale kejea yaa Judea ge buu ukweer ke Jeacuu ne naang.
Yi gug lubo gihre, e Poal agweehdo kaa nying dhe yoohn ka dhiil jo yiihoe beehdo kii ngo, adoohnge dhe yoohn beehdo e rog ke nhyaaro. Poal anyoadh ngo kejea e tiihyo ke yihr Juog e naa agweehde wa maano. Ngo arubo ke nying tiihy jo yiiho yihr Juog kedea wuor ukuumo maa ne yug kuny ke kiin gen. Kedea dhe yoohn ka pahr aduun dhaane kii ngo. Wiih lume aywiide piny kaa lum ngud mare kedea leej Juog.
Kaa Acaan Luube
Lum umodho 1:1-17
Dhaano utaahngo daahd boadh wahy 1:18-3:20
Ka boadh Juoge Wahy kii ngo 3:21-4:25
Kuowo me nyaahn bang Jeacuu 5:1-8:39
Gihn agwiir Juoge ke nying yaa Yijarael 9:1-11:36
Dhe yoohn beehd jo yiiho 12:1-15:13
Gug luube kedea maahdh gihr Poal 15:14-16:27
1
Kar Maahdho
1 1:1 Tiihy 9:3-15; 26:16; Gal 1:15-16 Beehda an, a Poal e gihn gweehd yihru wu yaa ayiiho ge ne Roama. A e akwany Jeacuu Kriihjte ne ngaa me tiihyo yihre kedea ucube tiihy puohny Ciig Beer yihra ne puohny nyoge. 2-3 1:2 3:21; 1Pii 1:10-121:3-4 Mat 1:1; 20:30-31; Tiihy 13:33; 2Tim 2:8 Ciig Beer gihn ni anaa aceg Juoge piny coon kedea umeehge yaa agamloohngjuog gweed ke nyinge yi kitaab Juog. Ciig Beer gihn ni agweed kaa nying Jeacuu. Jeacuu Kriihjto Ruohdho beehda Waahd Juog, kedea ngo beehda dhaano thiow bang gihn ngo beehda kwaar Deabid. 4 Abea ke kur man nahge Waahd Juog e beehda Juog ke ngude e naa anyoadh Jeacuu yihr nyoge. Anyoadhe kaa dhe yoohn tee mare kejea Jeacuu beehda Waahde kedea ke dhe yoohn kaa acahr Jeacuue batien thone. 5 1:5 11:13; 15:15-18; Gal 1:1; 2:7, 9 Yaage, dhe yoohn kaa adoohnga ne ngad oohr ngo ayoada ke bang Jeacuu Ngad Boadh nyoge ke ngude. Beehda Jeacuu e naa acub tiihy oohr ge beer yihra ke dhe yoohn tee gihr Juog, beere Ciig Beer puohnya puohnyo yihr nyoge cang, kedea beere lum Juog dhiil gene kaa yiiho kedea umag gene ngo beer mee.
6-7 *1:7 Doohr: 5:1; 15:33; 16:20; 1Kor 7:15 Wu thiow ge beed Roama wu akwany Juoge kedea wu nud kiin yaa beehda yaa Jeacuu Kriihjto, wu ge anhyaar Juoge, ge akwanye ne joe.
Beehn Juoge Wuur kedea Jeacuu Kriihjto Ruohdho cub gene muuny mar gen kedea doohr mar gen yihru ke karu cang.
Kwaj Kedea Muohj Koohr Juog
8 1:8 16:19; 1Th 1:8 Awaahn ni koohr Juog ngaa tiihya yihre amuohja ke nyingu cang ke dhe yoohn Jeacuu Kriihjto. Koohre muohja muohjo bang gihn dhe yoohn ayiihu lum Juog ngo awiihj ke bang wiih piny ne dug. 9 1:9-10 15:23; Tiihy 19:21; Epi 1:16 Gihn roba kan, beehda Juog ke ngude ge tiihya yihre ke cwihnya acielo e a puohny Ciig Beer ke nying Waahde Jeacuu, e ne ngahy ngo. Ngo ngahye now kejea wiiha kuu akuong wulo 10 ne kwaj ke nyingu ke nying nihn. Juog kwaya kwayo beere dhe yooh cube cubo yihra ke med cwihnye me roma cidho ne liew wun Roama.
11 Cwihnya ne liew wun. Beehna noono e ne meehg wun yoad dooj Juog gihn cub Wahy Juoge. Dooj Juog me meehg cwihnyu ngahmo ne mag lum Juog teeg mee. 12 A daahd uteeda ngo yihru kejea rogo ukonyo ke dhe yoohn kaa ayiiha lum Jeacuu kedea kaa ayiihu lum Jeacuu. Kaano e cwihnyu ungahmu kedea cwihnya ungahmo thiow bang kaa ayiihu lum Jeacuu ngo angeya. 13 1:13 1Kor 9:19-22 Jo'a, cwihnya ne bange ungahyu ngo thiow kejea tiel me thoohdh e a adaahd beehn bangu. Abea gihn gaahg waahdha poohd kwihya. A daahd uliewa wun ke nying puohny Ciig Beer yihr nyoge mooge beere ge udoohng ne yaa Jeacuu wa kwaad ka puohnya nyoge kuohn mooge.
14 1:14 Klo 3:11 Tiihy puohny Ciig Beer beehda tiihj maa acub yihra kejea puohnya ngo yihr nyoge cang, ngaa me ngahy gweed kedea ngaa me kwihj gweed, ngaa me ngahy luube kedea ngaa me wiihe tooro. 15 E naa gihn daahda beehn Roama beere Ciig Beer puohnya puohnyo yihr yaa beed Roama.
Ciig Beer Kahl Wad Ke Juog
16 1:16 2:9; Tiihy 13:46; 2Tim 1:8; 1Kor 1:18, 24 Wiiha be laahy ne rob ke nying Ciig Beer gihr Ngad Boadh nyoge, bang gihn e noono e naa tee gihr Juog ne boadh yaa ayiih lume cang. Yaa ayoad boadh wahy umodho anahg yaa Judea batiene e yaa padh Judea boadh wahy ayoad gene ke dhe yoohn Ciig Beer. 17 1:17 3:21-30; 4; 10:4-13; Gal 3:9-12; Pihp 3:9; Judea 10:38 Bang gihn ngo anyoadh yi Ciig Beer e ka beehn Juoge uyuge nyoge ne yaaj me beehdo beer ke en. Nyoge yuge yugo ne yaaj me beehdo beer ke en nea lum Juog ayiih gene maa Juog cog e ne gaahn gene. Gihn neehn kaa agweede yi kitaab Juog naa,
“Ngaa ayug Juoge ubeehde beer ke en
bang gihn lum Juog ayiihe
e nuu unahg ngaa maa ayoad beehdo me ne cohg.”
Ukihm Juog Yihr Yaa Padh Judea
18 1:18 2:5, 8; Epi 5:6; 2Th 2:12 Juog ge maalo ukihm gihre kedea raahy cwihnye rog nyoge ke nying anyoohne giih gen kedea ke nying giih reje naa atiihy gene ngo anyoadhe. Anyoohne kedea giih reje e tiihy gene ge ne be meehg nyoge ngey adiehj lum Juog. 19 1:19-20 Tiihy 17:27-28; 1Kor 1:21 Ge kihm Juoge kihmo bang gihn, gihn rom dhaane ke ngeyo ke nying lum Juog ngo anyoadh Juoge uneehne ne dahr. 20 Ke kaa acag Juoge wiih piny, e ngo ngahy nyoge kejea Juog yihre ne tee tiihy nyepinye me gug ge tooro kedea ngo ngahy nyoge thiow kejea e naa Juog Aciehg. Keehd me bahnge kihd Juog be niido, e kihde rom kaa ngeyo. Ngo rom kaa ngeyo ke dhe yoohn giih acage. E naa gihn toor dhe yooh me beehn nyoge ukoohb gene kejea giih anyoohne atiihy gene bang gihn Juog akwihy gene.
21 1:21 Epi 4:17-18 Ngahy nyoge kejea Juog nud abea ne wuor ngo wa ka nahge Juog, ngo be yiih gene kedea koohre be muohj gene. Unahge ke giih maa apuoge ge naa giih par gene noono utoor dhe yooh me cahg gene yihdh giih me ne cohg ke paro. 22 1:22 1Kor 1:19-20 Mar gen cuohn gene kejea ge nyoge me ngahy luube, abea ka beehda toohd now. Ge nyoge maa adam. Gihn me ngahy gene tooro. 23 Noono unahge ke giih maa atieng ke cing ge ne wuor gene. Giih maa atieng wa dhaano utaahngo ge thow wale maa atieng wa laahy maa winy kedea giih muun ke piny. Abea Juog Aciehg ge kuow ne naang, e kuu atieng ke cing be wuor gene.
24 E naa gihn apaahl Juoge gen oogo bang gihn ge nyoge maa adam me wudh gen tooro. Ge apaahl Juoge oogo kedea uwiie cinge rog gen ne tiihy giih reje ge daahd cwihny gene: wa kwaad giih bal ge yug gene ke rog gen. Ge nyoge me rog gen ameehg gene yaahr ne cohg. 25 1:25 9:5 Lubo maa adiehr ge rob ke nying Juog, ge akweer ke ngo unahge ke luube maa toohd ge ne yiih gene. Ge wuor nyepinye me Juog e naa acag gen uwii gene wuor Juog Aciehg. Juog ge wuor ke wong ke wong! E noono.
26 1:26-27 1Kor 6:9 Ke nying kwaad giih gen noono e naa awii Juoge gen ne tiihy giih bal ge daahd cwihny gene ge kahl yaahr rog gen. Keehd maahn e ge adoohng e ge kaab rog gen! 27 E cuow thiow, budo ke maahn awii gene ulog gene cwihny gen rog cuow wa gen. Dhe cuow adoohng e ngo bud kaa dhe cuow wade. E naa gihn kihm gen ke gihn me raaj ke nying giih anyoohne ge tiihy gene.
28 Bang gihn nyoge ge akweer ke mag kwaad giih ngahy gene ke nying Juog yi wudh gen, e naa gihn abeehn Juoge uwiie gen unahge ke giih me reje ge ne mag gene yi wudh gen. E naa gihn tiihy gene kwaad giih cwaahne me kare ne tooro utiihy gene gen. 29 1:29 Gal 5:19-21; 2Tim 3:2-4 Nyoge yihdh gen apahng ke giih anyoohne, me neehn nhyaar gihr ngaa moogo, yug gihn me raaj rih ngaa moogo. Yej apahng ke giih nyahg, ukoag gene kaa liny kedea nahg nyoge maa giih waane. Gihn me beer me par gene ke nying ngaa moogo tooro unahge waaj nyoge e ne nhyaar gene. 30 Kedea rob giih me reje ke keew gen. Ge nyoge me Juog amaan gene, nyoge me nhyaar ayaany. Ge yaa nhyaam. Kedea upiih gene ke ne daahd dhog yihdhe me tiihy gene giih anyoohne mooge. Ge nyoge maa akweer ke lihng luub weeh gen. 31 Nyoge me kwaad nyepinye cang beer yi nying gen ge be tiihyo ke lum abeehn oogo yi dhog gen. Ge nhyaar kaahn nyoge ke cing nyooro me angwaahn tooro yea. 32 Giih nu tiihy gene tiihyo keehd me ngahy gene ngo kejea Juog arubo kejea kwaad ngaa tiihy kwaad giih nu, e gihr ngude nuu uyoade beehda thoo. Abea kihde now padh bar maalo keede e ne bar gene maalo ke yug giih anyoohne, abea kwaad yaa tiihy giih anyoohne neehn mar gen, ge naa yaa nhyaar gene.
1:1 1:1 Tiihy 9:3-15; 26:16; Gal 1:15-16
1:2-3 1:2 3:21; 1Pii 1:10-12
1:2-3 1:3-4 Mat 1:1; 20:30-31; Tiihy 13:33; 2Tim 2:8
1:5 1:5 11:13; 15:15-18; Gal 1:1; 2:7, 9
*1:6-7 1:7 Doohr: 5:1; 15:33; 16:20; 1Kor 7:15
1:8 1:8 16:19; 1Th 1:8
1:9 1:9-10 15:23; Tiihy 19:21; Epi 1:16
1:13 1:13 1Kor 9:19-22
1:14 1:14 Klo 3:11
1:16 1:16 2:9; Tiihy 13:46; 2Tim 1:8; 1Kor 1:18, 24
1:17 1:17 3:21-30; 4; 10:4-13; Gal 3:9-12; Pihp 3:9; Judea 10:38
1:18 1:18 2:5, 8; Epi 5:6; 2Th 2:12
1:19 1:19-20 Tiihy 17:27-28; 1Kor 1:21
1:21 1:21 Epi 4:17-18
1:22 1:22 1Kor 1:19-20
1:25 1:25 9:5
1:26 1:26-27 1Kor 6:9
1:29 1:29 Gal 5:19-21; 2Tim 3:2-4