7
Stiven i tenes a God ile omaing nge Israelre ole menong nomenga ma i patea a Abraham ile omaing.
Na Prisre oa Pomnga i ri ve, “Riong ake i nunganga, e?”
Na Stiven i olal i ve, “Titeikre na temimekre o nongpol. Nomenga titevir a Abraham i voth a Mesopotemia na i es a Haran rongan. Nge wop lemi aken God ia malmaling tolilisnga i totun i ma i velpol a i nge. Ma God i ria ve, ‘Ong lo lelpot titeumre nge omu ulue aken, naro ong es e ulue epee ako aro tho pathengal i a wong nge.’ * Stat 12:1
“Make Abraham i plospot a Kaldia ma i es ma i voth a Haran. Lamako itema i rin ol. Na God i pake ol i me ve aro i voth a ulue epee aken ru thomu o voth ol nge. God i sungu ulue epee tun e avele a Abraham nge. Aveto God i kin ile riong ve panen aro i sungu ulue epee aken a i nge mo i krim i mo aro ini ia na tomo nge ititeviere oa. Na Abraham itun e rongan, nako God i oma riong ake. Na God i ria i vene:
‘Naro titovumre aro o men ranga ve ini loomere
a rem gatngare oa ulue.
Aro o velpol ini toko omaingare.
Naro tokokoe areken aro o oma vothung kerenga a or nge
i pavurvur nge tovu po or 400.
Aveto panen aro tho paomelal areken
ako o sungu sisisong aken a or nge.
Lamako aro o plospot nge rem aken
mo aro o lotual tho nge rem ake.’ Stat 15:13-14
Ma God i sungu riong a Abraham nge, nge oni peti isnga ako ini ole paatealinga nge riong kinnga. Lama nang or limme i vus nge Aisak ipopnga lamako Abraham i is ile. Na Aisak i pavelpol itun a Jekop. Na Jekop i is mun itutun or mule pa omole pothoi or aini ole. Ma o velpol ini Israelre oa pompomere.
Stiven i tenes mun nge a Josep ile omaing.
“Ma Jekop itutunre olemi klingtun otein a Josep ma o sungu i a Isip angare nge, ma o ol i mo ini ole umonga a Isip, aveto God i voth tomo nge i. 10 Ma i eltetpot ile matheong alavusnga a i nge, ma i sungu mire aolonga a i nge, mo i velpol ini toko sivenga a Isipare ole nepes itheki, ma i men ranga ve ini Isipare ole nepes, na i theal mun a nepes ile vel aolonga.
11 “Lama mesi aolonga i velpol a pen alavusnga ako ru a Isip na a Kenan. Ma or alavusnga o men lemi kerereong nge aning le aveleong. Ma titevir areken o pavurvur aro o thepol ol aning avele. 12 Aveto Jekop i nongpol kimaing nge aning ako i voth a Isip. Ma i pake itutunre ako ini titevirre a Isip la ako ini ole esong teltelnga la. 13 Ma nge ole esong paininga mun la Josep i pathengal isivenga a ititeinre nge, lamako Isip angare ole nepes a Pero i ate a Josep ititeinre. 14 Na Josep ikei song nge itema a Jekop mo i es a i nge, tomo nge ilengare, ma oa titaling i pavurvur nge mule pa limai pothoi or lim. 15 Lama Jekop i esu a Isip la. Lamako i rin ol nge, ma titevirre mun o rin mun a Isip. 16 Ma o potun werer oni peti a Sekem la ma o tetun or nge vuvepun ako nomenga Abraham i ol i nge umtun pelie a tokokoe areko or ini Hamor angare.
17 “Na i totho ol ako aro God aro i oma ol ur aken, ako i ria Abraham nge nomenga. Nang aken i totho ol ako aro i velpol ol na Israelre oa titaling i esa ma i aolonga ol ako a Isip. 18 Lama toko omole ako i velpol ini Isipare ole nepes, na ilemi mire nge a Josep avele. Ma i patea ile menong e nepes. 19 Toko aken i olotet or ma i oma vothung kerenga nge titevirre na i ovulal or ve aro o pango otutunre a lalanga mo o rin.
Stiven i tenes mun nge a Moses ile omaing.
20 “Nge wop lemi aken Moses inina i pop i, ma ini wain sivenga. Ma inina ma itema o theal i a ole vel nge ngov or me. 21 Lama o paespot a Moses a lalanga, lama Isipare ole nepes itun sengenga i mane i ma i theal i mo ini itun ol. 22 Ma Moses i el Isip angare ole mire alavusnga, ma ini toko pomnga nge riong na nge ile omaing.
23 “Lamako Moses ia tovu po or mule pa penel ol lamako ilemi ruma ol ilengare ako ini Israelre ve aro i thopol or. 24 Ma i thopol toko Isip anga ako i siso toko Israel omole. Ma i es a ithanga aken nge mo i opoal i. Mako i olal ol ia ma i so rin ol Isip anga aken. 25 Ma Moses i ri ve va ilengare olemi ve aro God i opoesal i mo i eltetpot or nge kinong aken nge, aveto avele. 26 Na nge erangunga Moses i thepol toko Israel or aini ako o siso pel. Ma i mit roalu or ma i ria ve, ‘Ken! I vava ake thomu paini o siso pel, e? Thomu paini ake ini titein pel areke.’
27 “Aveto toko aken i siso itein aken e, i osiv a Moses ma i ria i ve, ‘Anga i ria ong ako ve, wong ini mukalinga na theal tetalinga nge them, e? 28 Ava lomum ve aro wong so rin tho ranga ve ako wong so rin Isip anga ako nine, e?’ 29 Lamako Moses i nongpol i ma i lopot a Isip ma i voth ol a ulue ako ini Midian angare ole. Na i peange ol nge, makola itun tomonnga or aini.
30 “Na tovu po or mule pa penel i vus lamako ensel omole ako i velpoltun i a pen polpolnga nge. Totho e tete ako ini a Sainai. Ma ensel aken i velpoltuna i ranga ve ini won sesenga ako i velpol a won pok a vutvutnga lemimi me. 31 Moses i thepol i ma i kukuk nge ur aken ako i velpol. Ma i es totho la mo i thepol senu i, aveto i nongpol a God ile leng lenging ve, 32 ‘Tho ini titovumre ole God, tho a God ako ini a Abraham, Aisak na Jekop ole.’ Ma Moses i nongpol i veno ako, ma ioni val ma sawir i, na i ngeip ve aro i the ol i.
33 “Lamako God i ria i vene, ‘Wong ekrispot lom esonga. Eneke ake ini lek vothinga, ako i riri rintet. 34 Tho thepol vothung kerenga lale ako o oma i a lek toko na seng areko o voth a Isip. Na tho nongpol ole tanging lale. Na tho esu me mo tho opoesal or na tho pavthopot matheong aken a or nge. Na es me, mo tho pake wong a Isip la.’
35 “Na Moses inga aton ru Israelre okime lelalpot i ma o ria i ve, ‘Anga i pamita wong ve aro wong ini mukalinga na theal tetalonga nge them?’ Toko inga ake aton ru God inga i pake i la mo ini ole mukalinga naro i el werer or. Na Toko Pomnga i oma i venen aken nge ensel ile riong ako i velpoltuna i a won sesenga ako i velpol a won pok a vutvutnga lemimi me. 36 Ma Moses i el wererpot or la, ma i oma pakukukaling na pathepolong pulua a Isip, na nge rua ako o apet i ve ini Rua Selelenga, ma i oma mun i a pen polpolnga nge, i pavurvur nge tovu po or mule pa penel. 37 Na Moses mun inga aton ako i ria Israelre ve, ‘God aro i ateal toko e aken ru a thomu nge mo i velpol ini a God ile riong elnga e ranga ve ini tho.’ Lo 18:15 38 Moses inga ako i voth tomo nge Israelre ma o pathun nge pen polpolnga. Ma i voth a tete a Sainai tomo nge ensel ako i sung riong a i nge. Na Moses i voth tomo mun nge titevirre. Ma i el a God ile riong ako i sung mimiong mo i sung esu i a it nge me.
39 “Aveto titevirre o nongal ile riong avele. Ma okime lelalpot i. Ma olemi es werer a Isip la. 40 Ma o ria Aron ve, ‘Wong oma avala pelie mo ini lemem mo o mukal ler. Toko ake ini a Moses ako i wolpot them a Isip me, lemimem mire ol nge i avele. Ava i vana la ol?’ 41 Nge nang aken o oma avala ako i ranga ve ini bulmakau itun. Ma o oma aning aolonga na o oma sungong a avala ako o oma i nge omeni inga. 42 Taro ake God ikime lelalpot or. Mako o lotual ol sivemitre ako ro a sepsa, na i ranga ve ako God ile riong elnga nomengangare ole erere i ri nge ako i ri vene:
“ ‘Thomu Israelre,
nomenga thomu o voth a pen polpolnga nge,
i pavurvur nge tovu po or mule pa penel.
Ma thomu o so rin rin mekeremre.
Ma thomu o oma lomu sungong nge.
Aveto thomu o oma sungong areken a tho nge avele.
43 Thomu o potun lotuonga a sel
ako ini a Molek ako ini avala ile,
tomo nge sivemit ako ini a Repan ioni,
ur or aini ako ini ur vivinga
ako thomu o te i ma o lotu nge.
Taro ake aro tho pakepot thomu a Babilon la.’ Amos 5:25-27
Stiven i tenes mun nge Israelre ole omaing.
44 “Nomenga ako titevirre o voth a pen polpolnga nge, ma o voth tomo nge lotuonga a valvale ako ini sel ako o apet i ve ini ‘God ile riong kinnga a valvale’. O oma rum valvale aken ako ranga ve God i pathengal a Moses ve aro i oma i. 45 Lamako titevirre o es tomo nge a Josua mo aro o el ol ulue ako ini toko rereli oa. Ma God i siv lelpot or a titevirre ole ulue. Na lotuonga a valvale ako ini sel aken, o el i a otitemaere nge mo o potun i a ole ulue aken, ma i mit makola i pavurvur ako Devit i velpol. 46 Ma God ilemi sivenga nge a Devit ile vothung, ma Devit i nong a i nge ve aro i oma a God ile vel aolonga e ako aro i voth nge. Ina God ako ini ole tomo nge otevinga a Jekop. 47 Aveto Solomon i oma a God ile vel aken.
48 “Aveto God ako i aolonga rintet i pavurvur aro i voth a vel ako tokokoere o oma i nge omeni avele. Ako ranga ve God ile riong elnga nomengangare o ri nge ve,
49 “ ‘Toko Pomnga i ri vene,
“Pen a Urvet ini lek menonga.
Na ulue ini evek le mitonga.
Vel kathnga ol ako aro o oma ol i mo ini lek, e?
Na wop kathnga ako aro tho menu nge
mo tho thau tho nge, e?
I pavurvur avele.
50 Eneke sivengek tho oma ur alavusnga.” ’ Aisaia 66:1-2
Stiven i pamilempot riong nongpolngare ole omaing.
51 “Thomu toko telnga plaongare na lomumu rongan i kerenga na telngomu gut nge a God ile riong. Thomu o pup rumpot re ake ini titovumuere ole vothung, na evelelnga thomu mun kene o nongal a God Ioni Riringa avele. 52 Titovumuere o oma vothung kerenga a riong elnga alavusngare nge ako o voth nomenga. Na o pun rin rin areko o ritet nge a God ile toko vengvenga aro i es me ma i velpol. Ma thomu o teltun i na o pun rin i lale. 53 God i sungu ile patorong a thomu nge, nge enselre, aveto thomu o panes i avele.” Stiven i ri vene re aken.
O pun a Stiven nge um ma i rin.
54 Na riong nongpolngare o nongpola riong aken, ma olemi klingtun a Stiven ma o atun owo pupo nge i. 55 Aveto Stiven i vual nge a God Ioni Riringa ma i thea la a Pen a Urvet. Ma i thepol a God ile tolilisong na Jisas ako ro i mit a God imeni sivenga nge anga. 56 Ma Stiven i ria ve, “O nongpol, tho thepola Pen a Urvet i thep. Ma tho thepol Toko Pomnga Itun ako i mit a God imeni sivenga nge anga.”
57 Ma o pres viringa, ma o mon sopal otelnga nge omeni. Ma o akrungtun i. 58 Ma o titpopot i a rem pomnga a lalanga la, mo aro o pun rin i nge um. Ma tokokoe areko o teuntetpot ole tekruk seltunnga ma o parongu i a kulpo e ako ilo sei, iion a Sol.
59 Rongan o pun a Stiven nge um. Ma Stiven i nong ve, “Jisas wong ela onik.” 60 Ma i koru ieve ma i pres viringa ve, “Toko Pomnga mothong tova olal ole vothung kerenga ake a or nge.” Stiven i ria inga vene ake, nako i rin ol.

*7:3: Stat 12:1

7:37: Lo 18:15