17
Tesalonaika angare o ri ve o so a Pol ome a Sailas.
Ma Pol ome a Sailas o es a rem pomnga a Ampipolis na Apolonia makola o reletun a Tesalonaika. Na Judare ole lotuonga a vel ako i voth nge. Na Pol i panes ile vothung ako ranga ve i oma i opisleonga ako i eso a Judare ole lotuonga a vel. Ma nge nang rialonga or me i ri tomo nge or nge erere nomenganga. Mako i panineu or nge a God ile riong mirenga ako toko ako God i ateal i, aro i el sisisong naro i rin mo aro i plos werera mun. Ma Pol i ria ve, “Jisas ake ini toko ako tho panongpol thomu nge, ini toko ako God i ateal i ve aro i el werer it.” Ma riong aken i pun Juda pelie oopo. Ma o eksing olemi. Mako o panes ol a Pol ome a Sailas. Ma ine Grik pulua mun ako o lotual a God, o paneso mun or paini. Ma seng kimanga pulua mun tie o oma mun venen aken.
Aveto Judare o thopol puluare ako o lopot a or nge ma olemi ngo senu avele. Mako o ri ololo toko kerenga pelie ako o voth polpol a rem lemi mo o mit tomo nge or. Ma o pavurpola tokokoere ako ru a rem pomnga lemi ma or alavusnga o mat rupalo a Jeson ile pen, mo o wolpot or paini a toko na sengre nge la. Aveto o thepol or paini avele. Ma o wetepot a Jeson na toko lemioonga pelie ako ru a rem alumlumnga a mukalingare nge, mo o mit nge riong, na o pres ve, “Tokokoe areke o oma vothung kerenga a pen elonga. Na or ol ake o es ol a ler pen me. Ma ina Jeson i nongpoo or a ile vel. Na toko areken alavusnga o wathalal ine nepes a Sisar ile patorong. Ma o ri ve nepes relnga e ako i voth ma iion a Jisas.” Ma ine toko na seng pulua tomo nge mukalingare o nongpol riong aken ma o ri pompom nge. Vene, mako mukalingare o oma i ma Jeson ome toko lemioongare aro o olu ole korpotong nge umtun moro aken aro o modop or mo o es.
Pol ome a Sailas o panongpol a Beria.
10 Na nge pemliknga aken toko lemioongare o pakepot a Pol ome a Sailas, ma o es a Beria. Ma or paini o velpol nge, ma o eso a Judare ole lotuonga a vel. 11 Ma Beria angare olemi nine ma o mukal nge Tesalonaika angare. Ma olemi sivenga nge riong nongpolnga. Ma evelelnga o tital erere nomenganga mo aro olemi mire senu nge riong ako Pol i ri nge, i nunganga eve avele. 12 Vene, make Judare pulua olemio nge a Jisas. Na seng kimanga pulua mun ako ini Grik olemio mun nge. Na toko Grik pulua mun.
13 Lamako Juda areko o voth a Tesalonaika o nongpola ako Pol i panongpol a God ile riong a Beria mun. Mako o es mun a rem aken la, mako o pasulung mun toko na sengre olemi, mako o pavurpola olemi nge a Pol ipunnga. 14 Mako toko lemioongare o pakepot a Pol a rua wo la. Aveto Sailas ome a Timoti o voth a Beria. 15 Mako tokokoere o mit a Pol a sovengalo ma o mulal a Atens. Ma nge ole lo wererong a Beria la, Pol i riu or ve, “Aro Sailas ome a Timoti o es viri viri a tho nge me.”
Pol i panongpol nge riong a Atens.
16 Ma Pol rongan i men tetal or paini a Atens. Ma i thepolo a rem alumlumnga aken i vual nge ur vivinga ma ilemi ngo senu avele. 17 Mako i eso a Judare ole lotuonga a vel, ma i ri tomo nge Judare na areko or ini Judare avele ako o lotual a God, mako i panine olemi. Ma nge nang elonga i esu a pathunonga a pen. Ma i ri tomo mun nge areko o velpol. 18 Na toko lemi mireonga pelie ako o apet or ve ini Epikurian na Stoik o pun pel nge riong tomo nge a Pol. Mako pelie o ria ve, “Toko lemi aulunga ake i ri neke aken?” Ma pelie o ri ve, “Ava i panongpol nge a god ako ini rem relngare ole.” O ri venen aken, eneke Pol i panongpol nge a Jisas nge ile los wereraing nge rinong. 19 Ma o wol a Pol ma o velpol nge tete ako mukalingare o pathun nge, ako iion a Areopagus. Na o ria i ve, “Them ri ve lemimem mire senu tel nge patoraling ponganga aken ru wong ri nge. 20 Eneke them nongpol lom riong ma them rov i ma i rel. Make them ri ve lemimem mire senu nge riong aken mirenga.” 21 Ma toko alavusnga ako ini Atens angare tomo nge rem relnga pelie ako o voth a Atens o oma ol omaing pelie ol e avele. Ma o rerestun ol inga rurumong nge ur ponganga ako o nongpol i.
22 Ako a Areopagus, Pol i mita ako ru a mukalingare otheki. Na i ria a or nge ve, “Thomu toko Atens angare tho thepol i ako ve, thomu ini tokokoe areko lomumu i aolonga nge lotu. 23 Na tho eso a lomu rem alumlumnga lemi ma tho thepolo ur areko thomu o lotual ir. Ma tho thepolo sungong a lekleka ako o wato nge ve, ‘Ake ini a god ako lemimem mire nge avele ile.’ Na God ake lomumu mire nge avele, aveto thomu o lotual polpol inga i. Na ponange tho panongpol thomu nge i.
24 “God ako i oma ulue tomo nge ur alavusnga ako ru i voth nge, ini a God ako ini nepes ako i theal a Pen a Urvet na ulue. Na i pavurvur aro i voth nge lotuonga a vel ako toko i oma i nge imeni avele. 25 Na i kene i oror nge ur e avele mo ako te sungu ur pelie a i nge. Toko e i pavurvur aro i opoesal i avele. Ienga inga ako i sung mimiong na ur alavusnga a toko alavusngare nge. 26 Na nge toko omole inga ako i pavelpol toko alavusnga, ma i pamen or a pen alavusnga ake ru a ulue. Na i oma toko rongan, aveto i paateal nang ako aro o mimi nge na oa ulue wopoalnga a rumrem ako ru o voth nge. 27 I oma venen aken mo ako aro o ortet i, ma eve o engeng nge iortetnga mo aro o thopol ol i eve avele. Aveto i voth mela nge it omole omole avele. 28 Toko e ako i ri vene, ‘Ienga inga ako ini mimiong tepun, make te esu esa na te velpol ini toko.’ I ranga ve ini lomu toko watinga i ri nge ma i ri vene, ‘Na it alavusnga ini itutunre.’
29 “Na it ini a God itutunre. Mo te mothong tova te ri ve God ini ur vivinga ako o oma i nge gol na silva na anral ako toko i oma i nge imeni nge ile mire. 30 Nomenga olemi mire nge a God avele. Na God kene i ri pompom nge ur areko o oma i nomenga avele. Aveto ponange i ri engeng tokokoere a rumrem elonga ve aro o lel okime nge ur alavusnga ako i kerenga. 31 Eneke i rongu nang omole ako aro toko ulue anga alavusngare aro o mit nge riong. Na i ateal toko omole ako lale ve aro i mukal nge riong nongpolnga aken. Ma ile nongpolong aken aro i vengveng rintet. Ma i pathengal ur aken a toko alavusngare nge, nge ako i palos werera riong nongpolnga aken nge rinong.”
32 Ma o nongpola ia riong ako toko i los werera nge rinong. Ma pelie o ri sililal nge a Pol. Na toko mun pelie ako o ria i ve, “Them sis ako ve, them nongpol mun wong ako aro wong ri mun nge riong aken.” 33 Taro ake Pol i losa nge ole pathunong aken ma i es. 34 Aveto toko pelie ako o panes i ma olemio nge a Jisas. Na oa omole ako iion a Dionisius ini mukalinga ako ru a Areopagus. Na seng e ako iion a Damaris tomo nge toko na seng mun pelie.