Jisas i el sisisong na i rin lama i los werera mun
22
(Vonge 22:1–24:53)
Judas i sungu a Jisas a Judare ole mukalingare omeni.
(Matiu 26:2-5; Mak 14:1-2, 10-11)
Na toth nge Judare oa Punseleainga a Aning ako o an bret ako yis ako ini pawimpotnga i voth nge avele, ako o apet i ve ini “Pasova”. Na pris kimangare tomo e pamirealingare nge a Moses ile patorong, o ri ve aro o so rin a Jisas, aveto o ngange nge tokokoere, mako o kath sovengalo ako aro o so rin kine a Jisas nge. Lama Satan i rero a Judas Iskariot ilemi. Na ini a Jisas ile wainlanga omole nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini aken. Mako Judas i es a pris kimangare tomo mun nge Lotu Tepun a Vel a mit tetalongare ole mukalingare, mo i leng leng tomo nge or nge sovengalo kathnga ako aro i sungu a Jisas a omeni nge. Ma o nongpol ile riong ma olemi sivenga nge. Ma o ri nunganga a i nge mo aro o sungtun i nge umtun. Mako Judas i ri ve, “I sivenga.” Mako i kath sovengalo ako aro i sung kine a Jisas a mukalingare omeni.
Jisas ile wainlanga or aini o monsi nge aning ako o apet i ve ini Pasova.
(Matiu 26:17-19; Mak 14:12-16)
Nge aning aolonga ako Judare o an bret ako pawimpotnga i voth nge avele, nang i velpol ako aro o so rin rin sipsipre nge, mo o oma oa Punseleainga a Aning nge. Mako Jisas i pakepot a Pita ome a Jon ma i ria or ve, “O es mo o monsi Punseleainga a Aning ako aro te an i.”
Ma o nina i ve, “Aro them monsi aning aken a kath?”
10 Ma i olal ole riong ve, “Aro thomu paini o eso a rem pomnga, na toko omole ako i potun thei pokin aolonga, aro i sangpolo thomu paini a so. Mo thomu o paneso i a vel ako i eso nge. 11 Mo o ria vel tokoninga ve, ‘Ler pamirealinga i nin ve: Wop kathnga ako aro them e lek wainlangaere, them an Punseleainga a Aning nge?’ 12 Aro i pathengal thomu paini nge vel lemi ronganga ako i aolonga ako menongare i ngo nge mo thomu o monsi aning nge wop aken.”
13 Mako or paini o es, mako o thopol ur alavusnga ranga ve ako Jisas i ri or paini nge. Mako o monsi Punseleainga a Aning nge.
Jisas i sung aning a ile wainlangaere nge ma i ritet or nge a God ile riong kinnga ponganga.
(Matiu 26:21-29; Mak 14:18-25; Jon 13:21-30; 1 Korin 11:23-25)
14 Na nang i sivluk, mako Jisas i men tomo ol nge ile pakekere nge aning. 15 Ma i ria or ve, “Tho sis rintet ve aro tho an Punseleainga a Aning ake tomo nge thomu, lamoko aro tho el ol sisisong. 16 Na tho ria thomu, aro tho an Punseleainga a Aning relnga e avele i pavurvur ako aro God ile menong e nepes i velpol a ulue.”
17 Lama Jisas i ela thinonga ako vain i mon nge, ma i ri sivengaing a God nge lama i ria ve, “Ela thinonga ake mo thomu alavusnga o thin i. 18 Na tho ria thomu, aro tho thin ol vain avele i pavurvur ako aro God ile menong e nepes i velpol.”
19 Lama i ela bret ma i ri sivengaing a God nge, lamako i reku i ma i sungu i a or nge, ma i ria or nge ve, “Ake ini sivangek ako aro tho sungu i a God nge, ranga ve ini sungong ako aro i opoal thomu. Panen tova aro thomu o an Punseleainga a Aning, aro lomumu rum tho.”
20 Ma o an ma i vus, mako i sung mun thinong a or nge ma i ria mun or ve, “Na God i kin ile riong ponganga tomo nge tokokoere, na ile riong kinnga ponganga aro i patea tova ok mla i palalas. Na vain ake kene ini ok mla ako aro i palalas mo aro i opoal thomu. 21 Aveto o thopol toko ake i an tomo e tho, aro i teltun tho a ngarangre omeni! 22 Toko Pomnga Itun aro i rin ranga ve ako God ilemi nge lale, aveto patong toko ako i teltun ia a ngarangre omeni.” 23 Lama o nin pel osivenga ve, toko kathnga a or nge aro i oma aken?
Anga aro i mukal?
(Matiu 20:25-28; Mak 10:42-45)
24 Ma Jisas ile wainlangaere o ri pel nge toko kathnga a or nge aro tokokoere o ri ve i pomnga nge or. 25 Na Jisas i ria or ve, “Na nepesre ako or ini Judare avele o panisisis ole tokokoere mo aro o nongal ole riong, aveto o ri ve ako aro ole tokokoere o apet or ini othanga. 26 Aveto aro i vene aken a thomu nge avele. Aro omu pomnga aro i velpol ranga ve ini toko polpolnga a thomu nge. Na omu mukalinga aro i velpol ranga ve ini toko umonga. 27 Eneke tho oma venen aken nge thomu. Na lomumu rum tel, anga i pomnga? Toko ako i men nge aning eve toko ako i sung aning a i nge? Ini toko ako i men nge aning. Aveto tho voth a thomu nge ranga ve tho ini toko umonga. 28 Na thomu ini areko o mit tomo nge tho nge nang areko tho el matheong nge lale. 29 Na ranga ve ako Vovo i ateal tho ini nepes, aro tho ateal mun thomu ini nepesre. 30 Aro tho velpol ini nepes naro thomu o an na o thin tomo nge tho. Naro thomu o men nge nepes a menonga mo aro thomu o theal Israelre ole net or mule pa omole pothoi or aini.”
Jisas i ritet nge a Pita ako aro i kelelal i.
(Matiu 26:33-35; Mak 14:29-31; Jon 13:37-38)
31 Na Jisas i ria Pita ve, “Saimon, Saimon, nongpol, Satan i sis ve aro i tongporum thomu mo i thopolrum thomu, anga aro i mit engeng na anga i mit engeng avele. Na God i ria Satan ve, ‘La, tongporum or.’ 32 Aveto Saimon, tho nong nge a God mo aro lom lemioong aro i matu avele. Na nge nang ako aro ong eksing werer a tho nge me, aro wong paengeng thongongomre!”
33 Na Pita i olal ile riong ve, “Toko Pomnga, tho pavurvur ako aro tho es tomo nge wong ako a mang a midenga lemi na tho pavurvur mun ako aro tho rin tomo nge wong.”
34 Na Jisas i ria i ve, “Tho ria ong a Pita, pan pemlik vareo aro i tang rongan naro ong ri pa or me ve lomum mire nge tho avele.”
Jisas i panakal ile wainlangaere.
35 Lama Jisas i ria ile wainlangaere ve, “Nge wop lemi ako nomenga tho pake thomu mo o panongpol nge Panongpolong Sivenga ma thomu o el tomo umtun le ngoinga, na alal, na esonga, kene avele. Na nge wop lemi aken thomu o oror nge ur pelie?”
Na o olal ile riong ve, “Avele, them oror nge ur e avele.”
36 Ma Jisas i ri ve, “Aveto ponange, aro ve toko e ile umtun le ngoinga eve ile alal i voth, aro i el tomo i. Na aro ve toko e ile bainat avele, aro i ela ia teunong mo aro i tepolal i nge bainat omole. 37 Eneke God ile erere i ri vene,
‘Tokokoere o ri ve
ini toko kerenga
ako i avsa patorong.’ Aisaia 53:12
Na riong ake i ri nge tho, naro i velpol nunganga a tho nge. Eneke God ile erere alavusnga ako i ri nge tho, aro i velpol nunganga.”
38 Na ile wainlangaere o ria i ve, “Toko Pomnga, thepol, bainat or aini ke.”
Ma i olal ole riong ve, “Aken i pavurvur.”
Jisas i nong a tete a Oliv.
(Matiu 26:36-46; Mak 14:32-42)
39 Ma Jisas i lospot a rem pomnga ma i es a tete a Oliv, ake ini ile vothung vet ako i es nge tete aken, mako ile wainlangaere o panes i. 40 Ma o velpola nge wop aken, ma i ria or ve, “Aro thomu o nong mo o mothong tova o matu nge tongporumong.” 41 Lama i los lelpot nge or, na ile melangaing a or nge i pavurvur nge um ako ranga ve toko i ul i. Ma i koru ieve ma i nong. 42 Ma i ria ve, “Vovo, tova ve lomum ve aro ong oma i, aro eltetpot matheong ake a tho nge, aveto mothong tova panes lemik, aro panes inga ako ini lomum.” 43 Ma ensel omole ako i esu a Pen a Urvet me, ma i velpol a i nge, ma i paengeng i. 44 Ma Jisas i rov matheong aolonga ma i nong engeng rintet na ia inin ako i velpol a i nge, ma i lelu a ulue ranga ve ini mla.
45 Ma i nong ma i vus lama i mita ma i es werer a ile wainlangaere nge, ma i thepol ako o nokolkol, eneke lemi kerereong i omelal or. 46 Ma i ria or ve, “I vava ake thomu o nokolkol kek inga, e? Aro thomu o losa mo o nong mo aro thomu o matu nge tongporumong avele.”
Judas i sungu a Jisas a ngarangre omeni.
(Matiu 26:47-56; Mak 14:43-50; Jon 18:3-11)
47 Na Jisas rongan i ri na pulua aolonga ako o velpol, ma ina Judas i mukal ole, na ini a Jisas ile wainlanga omole nge ile wainlanga or mule pa omole pothoi or aini. Na i es a Jisas nge ma i angongoal i. 48 Ma Jisas i ria ve, “Judas, i vava ake wong teltun Toko Pomnga Itun tomo nge angongoaling, e?”
49 Ma Jisas ile wainlangaere ako o voth tomo nge i, o thopol ur aken ako aro i velpol, ma o nin a Jisas ve, “Toko Pomnga, aro them pun or nge lemem bainat areke?” 50 Ma oa omole ako i sorotetpot Prisre oa Pomnga ile umonga itelnga ako a imeni sivenga nge anga.
51 Aveto Jisas i ria ve, “Thomu o mothong tova o oma ol venen aken.” Ma i vugiro inga toko aken itelnga, nako i sivenga werer.
52 Lama Jisas i ria pris kimangare, na Lotu Tepun a Vel theal tetalngare, na Judare oa pompomere ako o es me mo o rere i, ma i ria or ve, “Ava thomu o es tomo nge bainat na tongtong, ava thomu o rivenga tho ini toko multhanga? 53 Na evelelnga tho voth tomo nge thomu a Lotu Tepun a Vel a lok lemi, na thomu o rere vet tho avele. Aveto ponange ini nang ako ini lomu, ako aro o oma omaing ake, eneke mideng ile engenging i mukal ol lale.”
Pita i ria ve, ilemi mire nge a Jisas avele.
(Matiu 26:69-75; Mak 14:66-72; Jon 18:16-18, 25-27)
54 Ma o rere a Jisas ma o paeso i a Prisre oa Pomnga ile vel, ma Pita i o ieve nge or. 55 Na won sesenga e ako o papola i a lok lemi nge wop ako o pathun nge. Ma Pita i supo tomo mun nge tokokoe areko o men kalalual won sesenga aken. 56 Ma seng ovote ako ini umonga i thepol i ako ru i men ako ru a won sesenga nge, ma i the rinrin i na i ri ve, “Ine toko mun ake i voth tomo nge a Jisas!”
57 Aveto Pita i kelelal i ma i ria seng aken ve, “Lemik mire nge toko aken avele.”
58 Ma palolou avele lama toko e ako i thepol a Pita ma i ri ve, “Ae! Wong mun aken, ong ini a Jisas ithanga.”
Aveto Pita i olal ile riong ve, “Tho ini ilenga avele.”
59 Lama palolou mun tie, nako toko mun e ako i ria viringa ve, “Ini ur kelelalonga avele, toko ake i voth tomo mun nge a Jisas, eneke i mun ake ini Galili anga!”
60 Aveto Pita i olal ile riong ve, “Lemik mire nge riong aken ru wong ri nge, kene avele.” Na rongan i ri, nako vareo i tang. 61 Na Toko Pomnga i eksinga ma i the vengveng a Pita nge, ma Pita ilemi rum werera mun riong ako Toko Pomnga i ria i nge ve, “Nge pemliknga ake, vareo aro i tang rongan, naro wong ria tel pa or me ve lomum mire nge tho avele.” 62 Ma Pita i espot a lalanga la ma ilemi kerere rintet ma i tang.
Tokokoere o ri sililal a Jisas na o siso i.
(Matiu 26:67-68; Mak 14:65; Jon 18:22-23)
63 Na tokokoe areko o rere a Jisas, o ri sililal i na o siso i. 64 Na o kin sopal itheki na o nina i ve, “Aro ve ong ini a God ile riong elnga e, aro ria them, toko anga ake i siso wong, e?” 65 Na o oma riong kerenga puluanga nge i ako i paruru i.
Jisas i mit nge riong a lotu a mukalingare otheki.
(Matiu 26:63-66; Mak 14:61-63; Jon 18:19-21)
66 Ma erangu ol na Judare oa pompomere na pris kimangare na pamirealingare nge a Moses ile patorong, o pathunu lamako o wol ol a Jisas mo i mit nge riong a otheki. 67 Ma o ria i ve, “Wong ria them, Wong ini toko ako God i ateal ong ve aro ong el werer ile tokokoere?”
Ma i olal ole riong ve, “Aro ve tho ria thomu, aro lomumuo nge lek riong avele. 68 Na aro ve tho nin thomu nge ninong e, aro thomu o olal mun i avele. 69 Aveto i patea ponange naro i mulal panen, Toko Pomnga Itun aro i meno a God ako ile engenging i aolonga rintet, imeni sivenga nge anga.”
70 Ma or alavusnga o ria i ve, “Na wong re ake ini a God Itun?”
Ma i ria or ve, “I re aken ranga ve ako thomu o ri lale.”
71 Ma o ri ve, “Na i pavurvur ol aro te leng ol tokokoe pelie mo o pamilempot toko ake ia theki pelie avele, eneke riong ake te nongpol i, i velpol vengveng a isivenga iwo.”