1 Peed
Jesus hã h'yy ka'eeh do hã pooj jé Peed ma erih do hahỹỹh
1
Kedëng do ky n'aa hahỹỹh
1 Peed, Jesus Kristo mejũũ do see ỹ ti hỹỹh. Bëëh, P'op Hagä Do asëëw hõm doo, badäk hahỹ bë panang heh'äät nado bahapäh do ỹ edëng, hëëj Põn-Tus, Garata, Kapados, Asija, Bitinija häd enäh doo bä habong doo. 2 Bë P'op Hagä Do ër Yb asëëw hõm, p'ooj ub tii d' bë hã tah'yyb däng do hyb n'aa. Ta Sahee bë tah'yyb wareem baad had'op, P'op Hagä Do karẽn doo da bë baboo magyys hẽ hyb n'aa, Jesus Kristo bë ky daheeh hyb n'aa kä, ta majyyw hyb n'aa bë h'yyb enyyw däk hyb n'aa had'yyt hẽ kä. Ỹ karẽn tak'ëp P'op Hagä Do ky enyym bë wë, ỹ karẽn baad had'yyt hẽ bë tah'yyb en'yym.
Hỹ pong jé ër hyb n'aa P'op Hagä Do enyyw hõm do ky n'aa hahỹỹh
3 Taw'ããts hẽ ji j'aa etsë P'op Hagä Doo, ër Wahë N'aa Jesus Kristo h'yy kaha'eeh doo, ta Yb. Tak'ëp ër tat'yyd mehĩĩn do hyb n'aa, p'aa hẽnh tabenäng do hadoo tan'oo bä ër h'yyb tym. Papuuj hado däk ji bawät tan'oo bä, baad hadoo doo, awäd had'yyt do ta jawén bë gadoo bë gada hyb n'aa. Dejëp do mahang Jesus Kristo ganä wät do hyb n'aa baad ër gada ta tii. 4 Papuuj hado däk ji bawät P'op Hagä Do an'oo bä, hỹ pong jé ër hyb n'aa tenyyw hõm do ër gadoo hyb n'aa. Ta ti ër hyb n'aa tenyyw hõm doo, dooh tahëëj bä, dooh takarejã bä, dooh tatsawyy bä. 5 Ta hã bë h'yy ka'eeh do hyb n'aa, ta hejój me bë tamo n'aa jesuu baad bë tabed'ëëp bä kä Kristo matëëh bä kä p'aa hẽnh.
6 Papuuj hado däk ji bawät bë hã tan'oo däk do hyb n'aa, bë pooj jé tenyyw däk do bë gadoo bë bahapäh do hyb n'aa na-ããj hẽ, bë h'yy gadajang, da hẽ, pawóp its ta baab noo gó hajõng hedoo pé baad nadoo do bë ahob né paawä. 7 Ta ti bë wén hoop, bë h'yy kae heh'äät né hẽ kametä däk hyb n'aa. K'ããts tëg gabarëëh do tëëg hõõ me ji ajuu do ji ty ganäw däk do hadoo ji ahoop doo.*K'ããts tëg gabarëëh do ji aju bä, ji bahapäh heh'äät tado bä. Hesus do anyyh tii bä. Haym k'ããts tëg gabarëëh do heh'äät. Ti hadoo ji hã ji ahoop doo. Ti hadoo né hẽ, k'ããts tëg gabarëëh do ky n'aa gebah do bahä̃nh baad ub bë h'yy ka'eeh doo. (K'ããts tëg gabarëëh do gawatsik da tëëg hõõ me ji ty genäw né paawä.) Ti hyb n'aa kä, heh'äät tado bä bë h'yy ka'eeh doo, bë hã P'op Hagä Do j'aa etsë da, ta bag tak'ëp gabarëëh doo gó bë babok tan'oo bä da, bë da taweh'ëëh na-ããj hẽ Jesus Kristo kajaa noo gó kä.
8 Dooh né paawä bë hapëë bä paa Jesus Kristo bë matym me, bë kamahä̃n ta hã. Da hẽ na-ããj hẽ, nepä né paawä bë hã, ta hã bë ky daheeh, ta hã bë h'yy kasadä, tak'ëp bë wén h'yy gadajang. Tak'ëp né hẽ bë h'yy gadajang. Dooh bë kyy pé tak'ëp bë h'yy gadajang do hyb n'aa. 9 Bë h'yy gadajang, bë gadoo do hyb n'aa ta hyb n'aa bë h'yy ka'eeh doo. Bë gadoo bë h'yyb tym ted'ëëp do P'op Hagä Do wë.
10 Baad ub P'op Hagä Do ky n'aa rod p'ooj ub habong do rahyb n'aa newëë, rama kametëëk ta ti ji ted'ëëp do ky n'aa hã. Ramaher'oot paa ta ti bë hã P'op Hagä Do anoo do ky n'aa hã. 11 Hajõng baad nadoo do Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Do ahoop da, tak'ëp da takabaj'aa tahoop do jawén paa bä Kristo Sahee metëëh paa P'op Hagä Do ky n'aa rod p'ooj ub, Kristo kajaa do pooj jé habong do sa hã. Ti hyb n'aa baad rahyb n'aa matakëë, baad rahyb n'aa newëë rabahapäh hyb n'aa paawä jaa hã sa hã Kristo Sahee metä wät do takajaa. Baad rahyb n'aa newëë rabahapäh hyb n'aa paawä ny noo gó da sa hã P'op Hagä Do metä wät do bawät. 12 Tii bä P'op Hagä Do metëëh sa hã, dooh sa daaj hẽ rah'yyb en'yym do hyb n'aa tado bä ta ti P'op Hagä Do kyy gó raher'oot doo. Bë hyb n'aa né hẽ tii, sa jawén paa bä habong do hyb n'aa, P'op Hagä Do metëëh sa hã. P'op Hagä Do kyy gó ta ky n'aa rod raher'oot do paah, panyyg hanäm do ky n'aa né tii, hỹỹ kä P'op Hagä Do Sahee hejój gó, hỹ pong jé naa P'op Hagä Do mejũũ doo, bë ramaher'ood wät doo. Tak'ëp baad tabahadoo do hyb n'aa ta ti ky n'aa, ããs na-ããj né paawä rakarẽn rabahapäh ta tii.
13 Ti hyb n'aa, taw'ããts hẽ bë hyb n'aa matakä had'yyt hẽ, baad bë hyb n'aa newë had'yyt hẽ. Taw'ããts hẽ bë h'yyb bë meso bë h'yyb karẽn do jawén bë nabok hyb n'aa. Taw'ããts hẽ baad had'yyt hẽ bë gada baad hadoo do Jesus Kristo matëëh noo gó bë gadoo doo. 14 Taw'ããts hẽ sa taah sa yb raky daheeh do hadoo bë babok P'op Hagä Do wë. Bë ky dahé manä nesaa do bë h'yyb säg karẽn doo, pooj jé Jesus ky n'aa bë nahapäh nä noo gó bë bahed'oo do paah. 15 Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do bë tanaëëj wät doo da né hẽ bë babok sahõnh hẽ wë, baad had'op, tsyt hẽ nesaa do mahä̃nh. 16 Tii d' ỹ wén her'oot bë hã, hahỹỹ da ta kyy kerih doo gó P'op Hagä Do her'oot do hyb n'aa: “Taw'ããts hẽ baad had'op doo da bë baboo had'yyt hẽ, baad had'op do ỹ bawät do hyb n'aa”,†Rewitikos 11.44‑45, 19.2, 20.7 näng P'op Hagä Do kyyh.
17 Bë ky n'aa etsẽẽ noo gó, “Ee” bë maneëënh do hyb n'aa P'op Hagä Doo, ji moo wät do hyb n'aa séd gó sahõnh hẽ taky n'aa etyy doo,‡Dooh P'op Hagä Do asëëw bä ji mahang. Baad hadoo do moo bok doo, baad hadoo do hã taky n'aa etyy. Baad nadoo do moo bok doo, baad nadoo do hã taky n'aa etyy. taw'ããts hẽ P'op Hagä Do bë hyb n'aa jew'yyk bë ỹỹm gó badäk hahỹỹ bä bë babok nä bä. Bë hapäh, badäk hahỹỹ dooh bë panang heh'äät do tado bä. 18 Tii da ỹ karẽn bë babok, bë hapäh do hyb n'aa ny hadoo doo me bë P'op Hagä Do bedëëb wät bë wahë makũ hanaa bë gadoo do daap ji bawät do mahä̃nh. Ta säm hahänh doo me, k'ããts tëg gabarëëh doo me, k'ããts tëg hawak doo me nado bë tabedëëb wät. 19 Bë tabedëëb wät Kristo majyyw me. Tak'ëp baad hadoo Kristo majyyw P'op Hagä Do matym gó. B'éé t'aah anyyw is do baad had'op doo, nesaa do kawug hõm hyb n'aa Judah buuj radahej'ëëp do hadoo ti Kristo. 20 Sahõnh hẽ badäk hahỹ P'op Hagä Do pahuunh do pooj jé P'op Hagä Do ky däng paa ji hyb n'aa da Kristo dajëp. Hỹỹ kä, tabedaa däg bä kä badäk hahỹỹ bä ji hawät do gawatsig hõm noo gó Kristo kaja däk bë tabed'ëëp hyb n'aa, 21 bëëh, ta hyb n'aa P'op Hagä Do hã h'yy kasadä doo. Ti né hẽ tii, dejëp do mahang Kristo ganä wät hanoo doo. Ti né hẽ tii, tak'ëp Kristo kawehëë däk hanoo doo. Ti hyb n'aa bë hajaa P'op Hagä Do hã bë h'yy ka'eeh. Bë hajaa ta hanaa baad bë gada ji hã taky däng doo.
22 Hỹỹ kä, Kristo ky n'aa hanäm do bë ky daheeh do hyb n'aa, baad tabenyyw däk bë h'yyb tym, dooh nesaa do bë h'yyb gó tawäd wäd bä. Ti hyb n'aa bë hajaa bë kamahä̃n heh'äät bë da hadoo do Jesus hã h'yy ka'eeh doo. Ti hyb n'aa ỹ etsẽẽ bë hã, bë h'yyb gó naa baad bë kamahä̃n bë da hadoo doo. 23 P'aa hẽnh bë benäng do hadoo. Papuuj gó bë baboo däg kän ỹ hanäng péh. Ji yb sa wahëh gó dejëp do hanaa nado ta tii. Nadajëp do hanaa ta tii, P'op Hagä Do kyyh awäd had'yyt do nahänh do hanaa. 24 Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do ta ti ky n'aa hã:
“Jawii hadoo sahõnh hẽ badäk hahỹỹ hã habong doo.
Jawii ts'ooh hahänh do hadoo sa hetsóh, sa hejój.
Jawii tsawyy jëng. Tũũ ta ts'ooh kajäk.
25 Tii d' nado P'op Hagä Do kyyh.
P'op Hagä Do kyyh awäd had'yyt hẽ”,§Isajas 40.6‑8 näng kerih doo.
Jesus ky n'aa hanäm do bë ãã maher'ood wät do né hẽ ti P'op Hagä Do kyyh awäd had'yyt doo.
*1:7 K'ããts tëg gabarëëh do ji aju bä, ji bahapäh heh'äät tado bä. Hesus do anyyh tii bä. Haym k'ããts tëg gabarëëh do heh'äät. Ti hadoo ji hã ji ahoop doo.
†1:16 Rewitikos 11.44‑45, 19.2, 20.7
‡1:17 Dooh P'op Hagä Do asëëw bä ji mahang. Baad hadoo do moo bok doo, baad hadoo do hã taky n'aa etyy. Baad nadoo do moo bok doo, baad nadoo do hã taky n'aa etyy.
§1:25 Isajas 40.6‑8