8
Ji etsëëh do ky n'aa hahỹỹh
1 Hỹỹ kä wakãn haa hedoo doo, ãã karẽn bë ãã maher'oot nyy da Kristo hã h'yy ka'eeh do Masedonija häj n'aa bä habong do rabad'oo P'op Hagä Do ky enyym do sa h'yyb gó hawät do an'oo bä. 2 Tak'ëp nesaa do rahob né paawä, tak'ëp ratsebé. Tak'ëp ratsebé do hyb n'aa tak'ëp ramasa sa wë hanäng doo me. Tak'ëp rabetsëëh, kasuud its né paawä. 3 Baad bë ỹ maher'oot sa ky n'aa. Rahajaa do pénh né hẽ rabanoo. Ti bahä̃nh rabanoo, rahajaa do bahä̃nh. Sa h'yyb gó naa, sa daaj hẽ né hẽ ti tak'ëp rabetsëëh. 4 Rets'ẽẽ had'yyt hẽ ãã hã, ãã banoo hyb n'aa ramasa hyb n'aa Kristo karapee Judah häj n'aa bä habong doo. Baad ub sa hã ti ji masa doo. 5 Ãã hyb n'aa newëë do bahä̃nh rabad'oo. Sa daaj hẽ rakan'oo däg pooj jé Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do karẽn do ramoo bok hyb n'aa, ãã karẽn do na-ããj hẽ. P'op Hagä Do karẽn doo da né hẽ ji hã, tii da rabad'oo. 6 Ti hyb n'aa kä tak'ëp ãã betsẽẽ Tiit, pooj jé du doo do bë tah'yyb mahũũm dajẽẽr masa n'aa bë ataa do hã, bë tah'yyb mahũũm p'aa hẽnh, ta ti bë masa do dajẽẽr n'aa takaja däk hyb n'aa. 7 Tak'ëp bë gado däk baad hadoo doo: Tak'ëp bë h'yy ka'eeh. Tak'ëp bë bahajaa bë baher'oot P'op Hagä Do ky n'aa. Baad bë bahapäh ji hã P'op Hagä Do karẽn doo. Tak'ëp bë h'yy kahas'ããp baad hadoo do bë moo bok hyb n'aa. Tak'ëp ãã bë kamahä̃n. Ti hyb n'aa, ỹ karẽn paawä tak'ëp na-ããj hẽ bë banoo ta wób ji masa doo. Taw'ããts hẽ ti ji hỹỹj hedoo do ji masa doo. 8 Dooh bë ỹ mejõ bä ta wób bë masa hyb n'aa. Jããm hẽ ỹ karẽn bë ky n'aa napäh nyy da sa h'yyb hedoo doo me ta wób ramasa sa da hadoo doo, bë na-ããj hẽ baad bë kamahä̃n bë da hadoo do bë metëëh hyb n'aa. 9 Taw'ããts hẽ paawä ta wób bë masaa, bë hapäh do hyb n'aa nyy da ër Wahë N'aa Jesus Kristo bad'oo do paah. Taky enyym do hyb n'aa ji wë, sahõnh hẽ ta wë anyy wäd né paawä, kasuud is tabahado däk bë hyb n'aa, tak'ëp baad hadoo do bë wë tabanyy däk hyb n'aa kä P'op Hagä Do matym gó.*Wawẽẽ hẽ Jesus bewäd hyng do pooj jé, tak'ëp takabaj'aa. Tii bä kä, aj'yy tabahado däk, dajëb kän ji tabed'ëëp hyb n'aa. Tii d' tahanäng pé ti kasuud is do tabahado däk. Taw'ããts hẽ ji hyb n'aa newëë nyy da tak'ëp ji Jesus t'yyd mehĩĩn, ji na-ããj ji t'yyd mehĩĩn hyb n'aa ji da hadoo do.
10-11 Ta baab tabëëj hõm do hã, bë né ti jããm pooj jé dajẽẽr hat'aa do du d'oo doo. Bë né ti pooj jé kar'ẽẽn mas'aa doo. Ti hyb n'aa, hã ỹỹ taw'ããts hẽ tsebé doo gó bë du doo doo da né hẽ bë bahajaa hỹỹ kä bë du doo do paah. Taw'ããts hẽ bë hajaa do bë anoo. 12 Bë h'yyb n'oo bä, P'op Hagä Do gadoo da bë hajaa do bë anoo doo. Dooh P'op Hagä Do gahëën bä bë hã bë wë badoh doo. 13 Dooh ãã karẽn bä ta wób hã bë banoo do hyb n'aa, bëë kä ti hahoop badoh doo. Ãã karẽn paawä séd demuun tabanäng sahõnh hẽ sa wë. 14 Da hẽ bë wë hanäng do masa sa hã. Ta jawén bë wë tananyy bä, bë d' ramasaa kän ta mabaj. Tii bä kä, séd demuun tabanäng sahõnh hẽ sa wë. 15 Tii d' tabaher'oot P'op Hagä Do kyy kerih do hã:
“Dooh mad'aak pé hajõng do hat'aa do sa wë.
Kanahën d'os hẽ hat'aa doo, dooh badoh pé sa wë ẽnh.”†Esodo 16.18. Pãw hadoo Manah häd näng do P'op Hagä Do mo haj'aa doo, tabanawäng hẽnh Isaraéw buuj rababok noo gó ky n'aa gó Paw-Ro beh'ũũm. Ti noo gó kanahën d'os hẽ Manah hat'aa doo, dooh badoh péh. Hajõng hat'aa doo, dooh mad'aak pé sa wë.
16 P'op Hagä Do ỹ j'aa etsë Tiit hã tabanoo do hyb n'aa bë tahyb n'aa esee bë ỹ hyb n'aa esee do hadoo da. 17 Tiit gadoo ãã etsẽẽ do ta hã, bë wë tabahõm hyb n'aa. Tak'ëp tah'yyb hedoo bë wë tabeg'ããs hyb n'aa. Ta hã ãã eaanh do pooj jé, ta daaj hẽ tahyb n'aa newë däk bë wë tabahõm hyb n'aa. 18 Tiit sii ãã mejũũ da ãã hỹỹj ky n'aa hadoo do jé pad'yyt hẽ Jesus hã h'yy ka'eeh do mahang ky n'aa etsëëh doo, Jesus ky n'aa hanäm do hã tamoo wät do hyb n'aa. 19 Jesus hã h'yy ka'eeh do jé pad'yyt hẽ kahet'aa do rasëëw hõm ta ti hỹỹj ky n'aa hadoo doo, ãã tabahada hyb n'aa Jerusarẽnh hẽnh dajẽẽr kata däk do ãã tajooh bä kä. Ta ti sa masa n'aa ãã tajooh Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ãã weh'ëëh hyb n'aa, baad ãã karẽn ãã masa ër wakããn Jesus hã h'yy ka'eeh doo, ãã metëëh hyb n'aa na-ããj né hẽ.
20 Ãã hỹỹj hedoo do ãã d' rahada, ta wób daap rah'yy genä mahä̃nh dajẽẽr ãã mahũũm do hã. 21 Baad ãã matakëë, baad hadoo do ãã moo bok hyb n'aa Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do matym gó, ajyy sa matym gó na-ããj hẽ. 22 Tiit sa sii ãã mejũũ nä ãã hỹỹj seeh. Hajõõ nuu me ãã mety däk tii. Baad tah'yyb hedo had'yyt hẽ ta wób tamasa hyb n'aa. Baad bë hã tah'yyb ee däk do hyb n'aa, tak'ëp tah'yyb hedo däk dajẽẽr bë bataa do hã bë tamasa hyb n'aa. 23 Tiit hã kä, hëp ỹ hata ti bë hã ỹ moo wät do hã. Jesus hã h'yy ka'eeh do jé pad'yyt hẽ kahet'aa do mejũũ do ta wób, ajyy Tiit had'aa doo. Kristo raweh'ëëh do tii. 24 Ti hyb n'aa kä, taw'ããts hẽ kamahä̃n gó bë gadoo bë wë rakajaa bä kä. Taw'ããts hẽ bë metëëh ta wób Jesus hã h'yy ka'eeh do jé pad'yyt habong doo, dooh daap hẽ tado bä bë ãã j'aa etsë doo.
*8:9 Wawẽẽ hẽ Jesus bewäd hyng do pooj jé, tak'ëp takabaj'aa. Tii bä kä, aj'yy tabahado däk, dajëb kän ji tabed'ëëp hyb n'aa. Tii d' tahanäng pé ti kasuud is do tabahado däk. Taw'ããts hẽ ji hyb n'aa newëë nyy da tak'ëp ji Jesus t'yyd mehĩĩn, ji na-ããj ji t'yyd mehĩĩn hyb n'aa ji da hadoo do.
†8:15 Esodo 16.18. Pãw hadoo Manah häd näng do P'op Hagä Do mo haj'aa doo, tabanawäng hẽnh Isaraéw buuj rababok noo gó ky n'aa gó Paw-Ro beh'ũũm. Ti noo gó kanahën d'os hẽ Manah hat'aa doo, dooh badoh péh. Hajõng hat'aa doo, dooh mad'aak pé sa wë.