28
Tsyt dëëg hã Maw-Ta häd näng doo bä rabaym dó panyyg n'aa hahỹỹh
1 Sahõnh hẽ ãã babë padëëk bä ta nabyy me, ãã heen n'aa enä däg Maw-Ta ta ti tsyt dëëg häd. 2 Ti m' tsyt dëëg bä habong do ky en'yym sahõnh hẽ ãã hã. Ti m' naëng adoos do hyb n'aa, bahahëëm do hyb n'aa, ragahõ jat tëëg, ãã rats'yyt ãã katëng hyb n'aa. 3 Paw-Ro kab'ood däk tëëg. Tadawäts toonh bä hahõng doo me, batëë däk do hyb n'aa aw'yy bana tadawäts toonh do mahang, ta moo hã tabegëëj däk bä adäg däk. 4 Ti m' tsyt dëëg bä habong do rabahapäh bä aw'yy ta moo hã kas'ëë däk doo, raher'oot rabab'ëëh bä:
—Hahỹ aj'yy tahyb n'aa pé ji naheb'ooh doo. Kedëëb wäd né hẽ paawä akajar me naa, hỹỹ kä da tadajëb kän ji säm heb'aanh do an'oo bä —näk mäh.
5 Ti m' aw'yy Paw-Ro tsawyh wät tëëg hõõ me ta moo hã kas'ëë däk doo. Dooh tadateej bä ta hã, baad tabawät. 6 Ti m' tsyt dëëg buuj ragada ta moo dap'uung s'ëëg bä, ragada na-ããj hẽ tadagõn jëë bä. Bäp peej ragada ta hã. Dooh tadateej bä ta hã, ti hyb n'aa m' ta see hado däk rahyb n'aa newë däk ta hã. Tak'ëp haj'ap do red'oo mäh.
7 Ta tii bä p'eets hẽ ti anäng hëëj uuh, Pubirijo häd näng do ma. Tsyt dëëg buuj sa wahë n'aa tii. Baad ãã tagadoo ta tób bä. Tamawoob hẽ ãã ä̃h ta tii bä. 8 Ta yb nahëë näng tagëë bä. Oom ta hã, w'oo gatsëg ta hata. Ti m' Paw-Ro beg'ããs tahagä hẽnh. Ti m' taky n'aa etsẽẽ P'op Hagä Do hã ta nahëë hyb n'aa. Taky n'aa ets'ẽẽ wät jawén paa bä ta moo tadasooh ta nuu gó. Ti m' aj'yy bahas'oo däk. 9 Ti jawén paa bä tsyt dëëg hã haj'eenh doo, nahëë en'ỹỹh doo, an'aa Paw-Ro wë. Heso hõm né m' tii d' ẽnh. 10 Baad ub ãã tsyt dëëg buuj raweh'ëëh. Ta jawén kä, ãã tsyym kasok bä, ãã hã rabanoo sahõnh hẽ ãã mahũũm doo, ãã batsëg hõm do waa n'aa na-ããj hẽ.
11 Tamawoob hẽ kamarab tsyt dëëg hã ãã baj'eenh do jawén paa bä, ãã gatsëg t'oonh marakate gó Aresãn-Dirija hẽnh hana doo gó, tsyt dëëg hã tabahahëëm noo gó tab'ëës doo. Marakate poo hã sa kabarii kawareeh do sa heen n'aa badäk, Kas-Tor, Porus häd enäh doo. 12 Ti m' ãã kajaa panang Sirakus häd näng doo bä. Tamawoob hẽ ãã ä̃h tii bä ãã tab'ëës. 13 Tii b' naa ãã bahõm ta nabyy me had'yyt hẽ. Ti m' ãã kajaa panang Resijo häd näng doo bä. Jati pé bah'ood bana, ãã ty gahõm hẽnh tabahëm. Ti m' jat'iip hadoo ãã kaja hõm panang Putewori häd näng doo bä. 14 Tii bä ãã kat'aa Jesus hã h'yy ka'eeh do sa hã. Ãã rats'yyt ãã baym hyb n'aa dó 7 ta ä̃h sa pa. Tagadëëg ub kä Roma bä ãã kaja hõm kän. 15 Jesus hã h'yy ka'eeh do Roma bä habong do heen n'aa enä däk né hẽ ãã ky n'aa hã. Ti hyb n'aa rawén na, ãã ragadoo hyb n'aa panang Apijo häd näng doo bä, panang buuj rakahet'aa doo bä. Ta wób ãã ragadaa däk Tamawoob hẽ Taber-Nas häd näng doo bä. Ti m' Jesus hã h'yy ka'eeh do Paw-Ro bahapäh bä, tatsebee wät, ti m' P'op Hagä Do hã taky hadoo:
—Taw'ããts hẽ mamejõ nä do hyb n'aa Jesus hã h'yy ka'eeh doo —näng mä ta kyyh.
16 Ãã kaja hõm bä Roma bä, ranoo ta m'aa hẽnh Paw-Ro bagä. Sét hẽ warahén ta hagã n'aa.
Roma bä Jesus ky n'aa Paw-Ro her'oot do panyyg n'aa hahỹỹh
17 Ti m' tamawoob hẽ däg mä ta ä̃h, Paw-Ro mejũũ ranaëënh hyb n'aa sahõnh hẽ Judah buuj sa wahë n'aa, Roma bä habong doo. Ti m' rabana bä, Paw-Ro ky hadoo sa hã:
—Wakãn haa —näng mäh. —Dooh ỹ mo haj'aa kad'oo pé ër wakããn sa hã, ër wahë makũ rabahed'oo do paa hã na-ããj hẽ. Ỹ ramaso däk Jerusarẽnh bä, tii bä ỹ ran'oo däk Roma buuj sa moo gó. 18 Hã ỹ rabeaanh jawén paa bä, rakarẽn né hẽ paawä ỹ raberéd hõm. Dooh ỹ mo haj'aa kadoo bä ta hyb n'aa ỹ radaj'ëëp hyb n'aa paawä, ti hyb n'aa rakarẽn ỹ raberéd hõm. 19 Dooh Judah buuj, ër wakããn, rakarẽn ỹ reréd hõm bä. Ti hyb n'aa ỹ betsẽẽ, Sesa hã ỹ taky n'aa etyy, hã ỹ raky tapaa do ky n'aa hã. Ỹ ti dooh ỹ ky kes'ëëm pé ër wakããn sa hã. 20 Ti hyb n'aa ỹ mejũũ bë ranaëënh ỹ baher'oot hyb n'aa bë hã —näng mäh. —Isaraéw buuj sa hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ragada do ỹ gada hyb n'aa né hẽ babä ỹ wén gëët ỹ moo kamewyyt haak sapuuw hadoo doo me —näng mä Paw-Ro.
21 Ti m' Judah buuj sa wahë n'aa Roma bä habong do raky hadoo Paw-Ro hã:
—Dooh ãã gadoo pé kerih do Judah häj n'aa bä naa a ky n'aa. Dooh na-ããj hẽ ër wakããn t'ĩĩ hẽnh naa han'aa do rer'ood bä baad nadoo pé a ky n'aa —näk mäh. 22 —Ãã karẽn paawä ãã maa napäh h'ëëd hado a hã pé papuuj hadoo do ky n'aa. Jé pad'yyt hẽ baad nadoo doo me rabaher'oot ta ti papuuj ky n'aa hã —näk mäh.
23 Ti m' raky kajäg däk Paw-Ro her'oot do pan'aa hã. Raky kajäk do noo gó hajõk mä kat'aa Paw-Ro hagä hẽnh. Tabaher'oot bä, bäp paa tadu doo, tug bä taky keréd hõm mäh. Taher'oot mä sa hã ji P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa. Baad ub mä tabaher'oot sa hã. Mosees erii wät do paa mahang, P'op Hagä Do ky n'aa rod rerih do paa mahang na-ããj hẽ taner'oot sa hã, Jesus né hẽ P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, raky daheeh hyb n'aa. 24 Sa mahang raky daheeh mä Paw-Ro her'oot do hã. Ta wób mä dooh raky dahé bä. 25 Séd h'yyb nahedoo maa new'ëë do sa mahang. Paw-Ro her'oot do jawén paa bä Isajas erih do paa P'op Hagä Do Sahee kyyh, radu doo hah'ũũm doo. Hahỹỹ d' mä Paw-Ro her'oot sa hã P'op Hagä Do Sahee kyyh Isajas hã:
26 “Ahõm da sa wë. Hahỹỹ da da mamaher'ood sa hã:
‘Bë maa napëë né paawä, dooh bë maa newë bä.
Bë hegãã né paawä, dooh bë hapëë bä’, noo da sa hã.
27 Sa h'yyb tym gó abaa padëëk do hado däk.
Dooh d' rah'yy kadawuung wäd bä.
Sa nabuuj ragetsëë hõm.
Sa matym ty kajaä̃ hõm.
Tii da tanado bä paawä,
rabahapäh né paawä,
ramaa napëë né paawä,
h'yy kadewuung né paawä,
wë ỹỹ rah'yy kawereem né paawä
hã ỹ rah'yy ka'eeh hyb n'aa.
Hã ỹỹ rah'yy kasadëë bä paawä ỹ t'yyd mehĩĩn sa hã.”*Isajas 6.9‑10
28 Ti m' Paw-Ro ky hadoo ẽnh:
—Ỹ karẽn bë heen n'aa enäh hahỹỹ hã: Hỹỹ kä da, ji P'op Hagä Do ed'ëëp do ky n'aa Judah buuj nadoo do sa hã da takaher'oot. Ti raky daheeh da —näng mä Paw-Ro.
[ 29 Ti m' ta tii da Paw-Ro baher'oot jawén paa bä sa hã, ah'ũũm mäh. Ky ked'aak mä ramahõm me sa da hadoo do hã.]
30 Ti m' pawóp hẽ ta baab sa tób bä Paw-Ro bagëë wät. Tepaag had'yyt mä ta säm tób danäh hã. Baad mä tagadoo sahõnh hẽ ta wë heg'ããs doo. 31 H'yyb neỹỹm doo me taher'oot P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa. Dooh hewaat péh ta hã. Tametëëk mä Jesus Kristo Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Do ky n'aa. Jããm hẽ kä hahỹ panyyg.