4
Panyyg ky n'aa gó bë ỹ maher'oot ji hã tabës do ky n'aa: Ji t'aah, sahõnh hẽ ta yb ma gadoo do pan'aa, sa karom bahä̃nh nado ta karapee noo gó, sahõnh hẽ ta yb ma ta ma hado däg né paawä ta jawén. Ta yb ky däng do noo gó kanajaa nä bä, ta hagã n'aa mejũũ ta t'aah hã ti nuuj jé. Ta ma tagadoo do pan'aa ti nuuj jé hag'ããs do hã taky daheeh. Dooh ta t'aah haja bä tah'yy karẽn do tamoo wäd bä. Ti hadoo ër hã. Kristo ër tabed'ëëp do pooj jé, karapee t'aah hadoo ëër. Badäk hahỹỹ hã nyy da ji bad'oo, nyy da ji bawät do ky n'aa jaw'yyk doo, tak'ëp ër hã tamejũũ ti noo gó. Ta ti kamejũũ do karom hadoo nä ëër ti noo gó. Tii bä kä, P'op Hagä Do ky däng do noo gó kajaa bä kä, P'op Hagä Do mejũũ ta T'aah. Ỹỹn näng, ji da tabahadoo hyb n'aa. Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo bä tabenäng, ãã tabed'ëëp hyb n'aa Mosees ky n'aa jaw'yyk do hyb n'aa ky n'aa kawas'ee däk do paah, P'op Hagä Do taah ër bahadoo hyb n'aa kä. P'op Hagä Do taah ër bahadoo do hyb n'aa, P'op Hagä Do mejũũ ta T'aah Sahee ër h'yyb tym gó tabawät hyb n'aa. Ti né hẽ, ta Sahee an'oo bä, “Ee” P'op Hagä Do ër maneëënh hyb n'aa. Ti hyb n'aa kä, dooh ji hã mejũũ do karom mahado wäd bä. P'op Hagä Do t'aah kä õm. Ta t'aah mabahado däk do hyb n'aa, sahõnh hẽ ta taah sa hã tabanoo doo, a hã da tabanoo na-ããj hẽ.
Pooj jé, P'op Hagä Do bë nahapäh nä bä, bë h'yy kaha'eeh do sa karom hadoo paa bëëh, P'op Hagä Do nado né paawä ta tii. Hỹỹ kä, P'op Hagä Do bë hapäh hyb n'aa bë h'yyb gó, (bë P'op Hagä Do hapäh do hyb n'aa ỹ hanäng), h'ëëd hyb n'aa p'aa hẽnh bë h'yy kawareem ta ti ky n'aa jaw'yyk do nahejoonh doo, daap hadoo do wë? Bë karẽn apäh ta ti hedoo do bë tamejũũ p'aa hẽnh, p'ooj ub bë babok doo da? 10 Tsyt hẽ däg bë basëëw däk ta ä̃h, bë daaj hẽ bë tayy hyb n'aa. Kamarab heen n'aa bë teb'ëës, ji joom ji ataa do hedoo do heen n'aa bë teb'ëës, tsyt hẽ däg bë basëëw däk ta see pé noo gó ta baab.*Ta ti hedoo do rateb'ëës do hyb n'aa P'op Hagä Do gadoo red'oo. 11 Bë ỹ hyb n'aa tón! Daap hẽ apäh ỹ ma met'ëëg wät Kristo ky n'aa bë mahang?
12 Tak'ëp ỹ betsẽẽ bë hã, wakãn haa, ỹ bad'oo doo da taw'ããts hẽ bë bad'oo. Dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã ỹ daab yb wäd bä. Pooj jé ta tii hã bë daab nayyp do hado däk ỹỹh.
Pooj jé baad ỹ bë gadoo. 13 Bë hapäh né hẽ, ỹ nahëë näng do hyb n'aa ti noo gó bë häj n'aa bä ỹ bewäd nä. Ti noo gó né hẽ pooj jé bë ỹ maher'ood wät Kristo ky n'aa hanäm doo. 14 Nahäh ỹỹ taw'ããts hẽ nado né paawä bë hã ti noo gó, dooh né paa ỹ bë ty n'aa gesyyg bä. Baad ỹ bë gadoo ti noo gó. P'op Hagä Do ããs bë gadoo doo da ỹ bë gadoo paah. Kristo Jesus bë gadoo doo da ỹ bë gadoo paah. 15 Tak'ëp bë tsebé ti noo gó. H'ëëd hyb n'aa bë tsanebee bong? Ti noo gó, bë haja bä paawä, bë matym sii hẽ bë ado nyyh paawä hã ỹỹ bë banoo hyb n'aa. 16 Bë hã, bë majĩĩ hado däk g'eeh ỹ hỹỹ kä, baad hadoo do bë ỹ maher'oot do hyb n'aa?
17 Tak'ëp né paawä nanäng ma matëg oow bë rah'yyb en'yym bë gadoo hyb n'aa sa hã, dooh bë hyb n'aa tado bä bë rah'yyb en'yym doo. Rakarẽn paawä bë hyb n'aa wareem ỹỹh, sa hã bë h'yyb en'yym hyb n'aa, sa hã bë maa newëë hyb n'aa kä. 18 Taw'ããts hẽ had'yyt hẽ ji rah'yyb en'yym doo, baad hadoo do hyb n'aa tado bä tii. Hỹỹ kä, bë mahang ỹ badoh bä, bë an'oo manä baad nadoo do jawén bë rah'yyb en'yym doo. 19 Tah haa hadoo do ỹ kamahä̃n doo, ỹỹnh ajãn benyy däg bä ta mahỹỹnh do tahoop doo da, p'aa hẽnh ỹ bahoop bë hyb n'aa, Kristo bawäd wät doo da bë baboo däk bä kä. 20 Dooh ỹ haja bä bë wë ỹ ahõm bä, ti hadoo né hẽ ỹ karẽn paawä bë wë ỹ bahõm, baad bë sii ỹ ber'oot hyb n'aa. Ta ti ỹ wén her'oot, dooh ỹ hapëë wäd bä nyy d' ỹ bad'oo bë hã.
21 Bëëh, Mosees ky n'aa jaw'yyk do bë hã mejũũ kar'ẽẽn doo, bë hã ỹ eaanh hahỹỹh: Dooh bë hapëë bä Mosees ky n'aa jaw'yyk do her'oot doo? 22 Pawóp mä Abaraãm taah, näng kerih do hã. Ta ỹỹm karom Agah häd näng do sii ta t'aah seeh, ta ỹỹm heh'äät do Sarah häd näng do sii ta t'aah seeh. 23 Ta ỹỹm karom sii tawén eta däk, ta ỹỹm karom hã ta t'aah wén nyy däk, nyy d' rabad'oo sa daaj hẽ rahyb n'aa newë däk do hyb n'aa. Ta ỹỹm heh'äät do sii tawén eta däk, tii da P'op Hagä Do ky n'aa eno däk do paa hyb n'aa ta hã.
24 Ta ti ky n'aa gó tahajaa ji ma met'ëëg bä. Pawóp hẽ hadoo do ỹỹj, Agah, Sarah, pawóp hẽ hadoo pé P'op Hagä Do sa sii kaner'ood däk do hadoo, Abaraãm sii, Mosees sii kaner'ood däk doo. Waëë Sinaih häd näng doo bä ta ky n'aa jaw'yyk do sa hã tanoo doo, Agah hadoo tii. Sahõnh hẽ Sinaih bä kanoo do hã daap yyp doo, tak'ëp rabahoop kamejũũ doo. 25 Agah, waëë Sinaih häd näng do hadoo, Arab häj n'aa bä hahäng doo. Agah hadoo Jerusarẽnh panang da hẽ. Agah, Agah panaa tak'ëp sa hã ramejũũ do rahoop doo da paah, Jerusarẽnh buuj da hẽ rahoop tak'ëp kamejũũ doo. Sa karom hadoo Jerusarẽnh buuj. 26 Hỹỹ kä, Jerusarẽnh hỹ pong jé hana doo,Jesus Kristo hã h'yy ka'eeh do ky n'aa né hẽ tii. Jé Kristo hã h'yy ka'eeh doo, dooh tahob wäd bä ky n'aa jaw'yyk do tak'ëp kamejũũ doo. Sarah, kamanejũũ do nahoop do hadoo tii. Jerusarẽnh hỹ pong jé hana do karapee ëër, Kristo hã h'yy ka'eeh doo. Dooh kamejũũ do ër ahob bä. 27 Ti ky n'aa né hẽ P'op Hagä Do kyy kerih doo gó kerii däk. Hahỹỹ da takerih:
 
“H'yy gadajaa da õm, ỹỹnh netaah doo, taah nanäng doo.
Tsebee gó mageëënh, õm ajãn mahỹỹj nahoop doo.
H'yy gadajaa da, tsebee ỹ wén näng, ta bahä̃nh hajõk do ỹỹnh reréd hõm do taah.
Dooh denaa hẽ ỹỹnh patug näng do taah.”Isajas 54.1 hã takerii däk ta tii. Hahỹỹ d' kerih do hanäng péh: Ỹỹnh reréd hõm do taah, Jesus hã h'yy ka'eeh do hadoo. Hajõõ däk tii. Ỹỹnh patug näng do taah, Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã ky dah'eeh do hadoo. Dooh Jesus hã rah'yy kae bä tii. Hajõk Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã ky dah'eeh do bahä̃nh.
 
28 Ti hyb n'aa kä, bëëh, wakãn haa hedoo doo, Isak hadoo bëëh, P'op Hagä Do ky n'aa enooh do hyb n'aa tabenäng doo. P'op Hagä Do taah bë wén hado däk, Abaraãm hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ta ky bajawaa hyb n'aa. 29 P'ooj ub, Abaraãm t'aah Agah sii, nyy d' rabad'oo sa daaj hẽ rahyb n'aa newë däk do hyb n'aa henäng doo, Is-maéw, rejã wät ta t'aah Sarah sii P'op Hagä Do Sahee ky gabuuj gó henäng doo. Ti hadoo da hẽ. Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã daap yyp do ër rarejãã, P'op Hagä Do Sahee ër h'yyb gó hanäng doo. 30 Hỹỹ kä, hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot ta ti ky n'aa: “Mah'eed hõm ỹỹnh karom ta t'aah daheeh. Dooh ỹỹnh karom t'aah gado bä ta yb hanaa ta ỹỹm heh'äät do t'aah nemuun”,§Genesis 21.10 näng kerih doo.**P'ooj ub, Agah, Is-maéw daheeh sa ky n'aa ta ti kerih doo. Ta ti ky n'aa gó Paw-Ro pes'ããp ma matëg oow sa mahang habong doo, Mosees ky n'aa jaw'yyk do sa hã karẽn mejũũ doo. Dooh ta ti hedoo do ji gado bä ji mahang, tahanäng péh. Dooh P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ragado da tii. 31 Ti hyb n'aa wakãn haa, tak'ëp ta hã kamejũũ do taah nado ëër.††Tak'ëp Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do nado ëër, tahanäng pé tii. Baad hawät do taah, kamanejũũ do nahoop do taah ëër.‡‡P'op Hagä Do taah ër hado däk, ta hã ër h'yy ka'eeh do hyb n'aa, tahanäng pé tii. Ër tawén gadoo, tak'ëp ër wë taky enyym do hyb n'aa, nes'aa né paawä ëër.

*4:10 Ta ti hedoo do rateb'ëës do hyb n'aa P'op Hagä Do gadoo red'oo.

4:26 Jesus Kristo hã h'yy ka'eeh do ky n'aa né hẽ tii. Jé Kristo hã h'yy ka'eeh doo, dooh tahob wäd bä ky n'aa jaw'yyk do tak'ëp kamejũũ doo.

4:27 Isajas 54.1 hã takerii däk ta tii. Hahỹỹ d' kerih do hanäng péh: Ỹỹnh reréd hõm do taah, Jesus hã h'yy ka'eeh do hadoo. Hajõõ däk tii. Ỹỹnh patug näng do taah, Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã ky dah'eeh do hadoo. Dooh Jesus hã rah'yy kae bä tii. Hajõk Jesus hã h'yy ka'eeh doo, Mosees ky n'aa jaw'yyk do hã ky dah'eeh do bahä̃nh.

§4:30 Genesis 21.10

**4:30 P'ooj ub, Agah, Is-maéw daheeh sa ky n'aa ta ti kerih doo. Ta ti ky n'aa gó Paw-Ro pes'ããp ma matëg oow sa mahang habong doo, Mosees ky n'aa jaw'yyk do sa hã karẽn mejũũ doo. Dooh ta ti hedoo do ji gado bä ji mahang, tahanäng péh. Dooh P'op Hagä Do ky n'aa enooh do ragado da tii.

††4:31 Tak'ëp Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do nado ëër, tahanäng pé tii.

‡‡4:31 P'op Hagä Do taah ër hado däk, ta hã ër h'yy ka'eeh do hyb n'aa, tahanäng pé tii. Ër tawén gadoo, tak'ëp ër wë taky enyym do hyb n'aa, nes'aa né paawä ëër.