7
Merekisedek ky n'aa hahỹỹh
1 Panang Sarẽm häd näng do wahë n'aa paa ta ti Merekisedek. P'op Hagä Doo, Ta Bahä̃nh Hadoo Do wë sa ky n'aa rod. Abaraãm Merekisedek mamuun paa Abaraãm babaaj nä bä ta wób sa wahë n'aa sa warahén sii hẽ taj'aa ketsë jawén paa bä. Tii bä m' Abaraãm Merekisedek ky n'aa edëë gëët. 2 Ti m' Abaraãm bets'ëë hõm ta hã ta majĩĩ hã tado hõm do uuh. Ji moo sahõnh hẽ ken'yyh do sét hẽ ken'yyh tets'ëë däk mä Merekisedek hã. “Sa wahë n'aa, baad had'op do moo hew'ëët doo”, tahanäng pé ti Merekisedek. Sarẽm bä wahë n'aa m'. Sarẽm bä wahë n'aa, “Sa wahë n'aa rakamanajẽ bong hanoo doo, rah'yyb enyyw padëëk hanoo doo”, tahanäng pé tii. 3 Dooh ji ky n'aa napëë bä ta yb, ta ỹỹn. Dooh ji ky n'aa napëë bä ta wahë makũ tahana doo. Dooh na-ããj hẽ ji ky n'aa napëë bä tabenäng do ky n'aa, tadajëp do ky n'aa. Ti hyb n'aa sa ky n'aa rod had'yyt hẽ P'op Hagä Do wë,*Ji ky n'aa nanapäh do hyb n'aa tabenäng doo, tadajëp doo, awäd had'yyt hẽ hadoo, dajëb né paawä tii. P'op Hagä Do T'aah sa ky n'aa rod had'yyt hẽ tabahadoo doo da.
4 Bë hyb n'aa newë, tak'ëp tahyb n'aa jawyk Merekisedek. Abaraãm, ër wahë makũũh, hyb n'aa jawyg né paawä, tets'ëë hõm ta majĩĩ hã tado hõm do uuh Merekisedek hã. Ji moo sahõnh hẽ ken'yyh do sét hẽ ken'yyh tets'ëë däk mä ta hã. 5 Rewi panaa wób, sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë hedoo doo, ti rahajaa ragahëën bä sa wakããn wë hanäng do uuh, Abaraãm panaa had'yyt né paawä. Tii d' tawén hadoo, tii da Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do hyb n'aa. 6 Merekisedek, Rewi panaa nado né paawä, tagado däk Abaraãm wë hanäng do uuh. Ti m' Merekisedek ky n'aa edëë gëët Abaraãm, P'op Hagä Do ky n'aa enooh do gado däk do paah. 7 Hỹỹ kä, wyt ta maab hẽ hahỹỹh: Ta bahä̃nh hyb n'aa jawyk do tii, ta yd jé hyb n'aa jawyk do taky n'aa edëng doo.†Abaraãm bahä̃nh Merekisedek hyb n'aa jawyk ji bahapäh ta tii hã. 8 Rewi panaa, Isaraéw buuj sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë, sa wakããn wë hanäng do uuh gah'ëën doo, ajyy ub tii. Rawehëh padëëk bä radejëp. Merekisedek kä, Abaraãm wë hanäng do uuh gadoo doo, edëb had'yyt hẽ P'op Hagä Do kyy kerih do metëëh. Ti hyb n'aa sa ky n'aa rod Rewi panaa sa bahä̃nh tii. 9 Hahỹ hyb n'aa na-ããj hẽ Rewi panaa sa bahä̃nh Merekisedek hyb n'aa jawyk ji wén hapäh: Rewi panaa, sa wakããn wë hanäng do uuh gah'ëën doo, ti na-ããj hẽ repaag hõm hadoo Merekisedek hã sa wë hanäng do uuh, dooh nä né paawä Rewi ti noo gó. Merekisedek hã Abaraãm ep'aak do hã rabepaag hõm. Hahỹ hyb n'aa tahajaa ji her'oot tii: 10 Abaraãm Merekisedek mamuun noo gó, Abaraãm hã nä ta panaa see Rewi.
11 Takaja däg bä paawä sahõnh hẽ P'op Hagä Do karẽn do Isaraéw buuj sa ky n'aa rod Rewi hana do ramoo bok do hã, dooh hyb n'aa pé P'op Hagä Do asëm sa ky n'aa rod see Merekisedek hadoo péh, Arãw hadoo pé nadoo doo. Rewi panaa, Isaraéw buuj sa ky n'aa rod hedoo do radu doo noo gó ramoo bok doo, P'op Hagä Do an'oo däk Isaraéw buuj sa hã ta ky n'aa jaw'yyk doo. Ta ky n'aa jaw'yyk do mahang tamaher'oot nyy da Rewi panaa ramoo bok ta wë. 12 Ti hyb n'aa, ta see pé sa ky n'aa rod takahỹỹd bä, ta nemuun né hẽ ky n'aa jaw'yyk do kah'ỹỹt. 13 Ky n'aa jaw'yyk do kahỹỹd däg kän ër wén hapëë kän, Jesus ër Wahë N'aa, ta ky n'aa P'op Hagä Do kyy kerih do her'oot do paah, dooh Rewi panaa tado bä. Jakóh t'aah see panaa tii. Ta ti sa mahang dooh noo gó taganä bä sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë. 14 Ta ti ỹ wén her'oot, wyt ta maab hẽ do hyb n'aa, Judah häd näng do hanaa Jesus ër wahë n'aa. Sa ky n'aa rod ky n'aa Mosees her'oot noo gó, dooh Judah panaa hã taky dëë bä sa ky n'aa rod rabahadoo hyb n'aa. 15 Wyt ta maab hẽ, takahỹỹd kän ji ky n'aa rod P'op Hagä Do wë, Rewi panaa nado wäd. Ti hyb n'aa takahỹỹd däg kän na-ããj hẽ ky n'aa jaw'yyk doo, ji ky n'aa rod seeh, Merekisedek hadoo pé kaja däk do hyb n'aa kä. 16 Ji ky n'aa rod P'op Hagä Do wë ti tawén bahado däk, Rewi panaa hyb n'aa nado, Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ doo da. Ji ky n'aa rod Jesus wén hado däk P'op Hagä Do wë, takabaj'aa do hyb n'aa, tawäd had'yyt do hyb n'aa. 17 Tii d' tawén hadoo, hahỹỹ da P'op Hagä Do ky hadoo do hyb n'aa paa ta hã:
“Sa ky n'aa rod had'yyt hẽ da wë ỹỹ õm,
Merekisedek, sa ky n'aa rod wë ỹỹ hadoo péh.”‡Saaw-Mo 110.4
18 Ti hyb n'aa kä, ta ky n'aa jaw'yyk do pooj jé kan'oo däk do kado hõm kän hỹỹ kä nahejoonh do hyb n'aa. Dooh tahajaa péh. 19 Dooh noo gó Mosees ky n'aa jaw'yyk do haja bä baad had'op ji bahadoo, P'op Hagä Do wë ji bahõm hyb n'aa. Ti bahä̃nh baad hadoo do ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do an'oo däk hỹỹ kä. Ta ti ta tyw n'aa me ër hajaa ër kaja bä P'op Hagä Do wë.
20 Ta ky kaneh'ỹỹt doo me ta häd gó P'op Hagä Do ky däng paa ta ti papuuj hadoo do taban'oo däk noo gó. Rewi panaa sa ky n'aa rod P'op Hagä Do wë rabahado padëëk noo gó, dooh ta häd gó P'op Hagä Do ky dëë bä tanah'ỹỹt sa hã tanoo do ramoo bok doo. 21 Jesus kä ji ky n'aa rod P'op Hagä Do wë tabahado däk bä, ta ky kaneh'ỹỹt doo me P'op Hagä Do ky dëë kän tanah'ỹỹt doo. Hahỹỹ da ta kyyh ta hã:
“Baad ỹ ky däng hahỹỹh,
dooh ỹ h'yy kahỹỹd bä:
‘Sa ky n'aa rod had'yyt hẽ õm wë ỹỹ.’ ”§Saaw-Mo 110.4
22 Ky kaneh'ỹỹt doo me Jesus hã P'op Hagä Do ky däng do hyb n'aa, pooj jé Mosees hã taky n'aa enooh do bahä̃nh baad ub hỹỹ kä ta tyw n'aa papuuj P'op Hagä Do wë ji tamahũũm doo, ji hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo. Jesus hyb n'aa takaja däk né hẽ ji hã P'op Hagä Do ky n'aa enooh doo.
23 Sa ky n'aa rod, Rewi panaa hedoo do hã kä, ta see dajëb bä paah, takah'ỹỹt paa ta seeh. Sa wahë n'aa gó radejëp do hyb n'aa, dooh sét ub haja bä P'op Hagä Do wë tamoo wäd had'yyt bä. 24 Tii d' nado Jesus. Jesus awäd had'yyt hẽ do hyb n'aa, ji ky n'aa rod had'yyt hẽ P'op Hagä Do wë. 25 Ti hyb n'aa, baad tabahajaa tedëëb bä ta hyb n'aa P'op Hagä Do wë hah'ũũm doo. Awäd had'yyt hẽ, sa hyb n'aa taky n'aa etsẽẽ hyb n'aa.
26 Ti hadoo pé né hẽ ji ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät do ji karẽn. Baad tabahajaa ër tamasaa bä sahõnh hã. Baad ub ti P'op Hagä Do matym gó. Dooh baad nadoo do tamoo wäd bä. Dooh nesaa pé ta hã. Nesaa do moo bok do h'yyb nahado. Hỹ pong jé sahõnh hẽ sa bahä̃nh tabahadoo P'op Hagä Do an'oo bä. 27 Dooh hyb n'aa pé sa ky n'aa rod wahë n'aa wób rabahed'oo doo da tamoo wäd bä. Ta ä̃h hã had'yyt hẽ P'op Hagä Do hã rama ejuu paa tii. Pooj jé, sa daaj hẽ nesaa do ramoo bok do hyb n'aa rama hej'uu, tii bä sa wakããn, Isaraéw buuj nesaa do ramoo bok do hyb n'aa rama eju kän. Tii d' nado Jesus. Sét nuu me ub nesaa do ta wób ramoo bok do säm tan'oo däk P'op Hagä Do hã, ta daaj hẽ takan'oo däk noo gó sa hyb n'aa tadajëp hyb n'aa.**Dooh hyb n'aa pé hajõõ nuu me tii d' tabad'oo. 28 Mosees ky n'aa jaw'yyk do mejũũ do hã, ajyy sa da hadoo do nemuun h'yyb nahej'oonh do rakasëëw däk sa ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät P'op Hagä Do wë rabahadoo hyb n'aa. Tii d' nado P'op Hagä Do ky kaneh'ỹỹt doo me taky däng do hã, Mosees ky n'aa jaw'yyk do jawén kan'oo däk doo. Ta T'aah tasëëw däk ji ky n'aa rod wahë n'aa heh'äät do tabahadoo hyb n'aa kä. Baad had'op had'yyt hẽ ta T'aah bahadoo P'op Hagä Do an'oo bä.