1 Ta jawén kä Jesus bawäd kän mä Garirej häj n'aa hẽnh. Dooh m' takarẽn tahõm bä Judah häj n'aa hẽnh, ta tii bä wahë n'aa rakarẽn radaj'ëëp do hyb n'aa. 2 Tabedaa däk bä m', bag'aad me tób Judah buuj rabahemak do rataheb'ëës doo,*Sét ta baab ken'yyh Judah buuj rabahemak tób bag'aad me, tabanawäng hẽnh sa wahë makũ rababok do paa rahyb n'aa esee hyb n'aa. 3 Jesus hỹỹj raky hadoo mä ta hã:

—Ayyw manä babä. Taw'ããts hẽ Judah häj n'aa hẽnh mabahõm, mapahuunh do a hataa rabahapäh hyb n'aa. 4 Ji karẽn bä ji raky n'aa ets'ëëh, dooh ji jejën bä ji moo wät doo. Taw'ããts hẽ sahõnh hẽ rabaheg'ããs ti mapahuunh doo —näk mä sa kyyh.

5 Ta hỹỹj na-ããj hẽ dooh m' rah'yy kae bä ta hã, tii d' rawén edoo.

6 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:

—Dooh takaja nä bä ti noo gó ỹ bahõm doo. Bëëh, bë h'yyb karẽn do noo gó né hẽ bë bahõm. 7 Badäk hahỹỹ hã habong do P'op Hagä Do hã h'yy kana'eeh doo, dooh bë hã rakamajẽ bä. Wë ỹ rawén kamaj'ĩĩ, nesaa do ramoo heb'ooh do ky n'aa, nesaa do rahyb n'aa nahew'ëë do ky n'aa ỹ her'oot do hyb n'aa. 8 Bë ahõm ta ti rataheb'ëës hẽnh. Dooh ỹ ahõm nä bä ta t'ĩĩ hẽnh. Dooh takaja nä bä ti noo gó ỹ bahõm doo —näng mä Jesus kyyh ta hỹỹj sa hã.

9 Ta ti taher'oot do jawén paa bä m', Jesus baym dó Garirej häj n'aa bä.

10 Ti m', ta hỹỹj rabahõm jawén paa bä, Jesus bahõm kän. Kejën do hadoo tabahõm, ta wób ranahapäh bä. 11 Ti m' rahyb n'aa esee do rataheb'ëës hẽnh Judah buuj sa wahë n'aa resoos mä Jesus. Rabesoos bä m' rabeaanh n'yy hẽnh Jesus.

12 Jé pad'yyt hẽ hajõk do wób raher'oot mä Jesus ky n'aa hã.

—Ky enyym —näk mä ta wób.

—Dooh —näk mä ta wób. —Ji tawadii tii —näk mäh.

13 Kaja hẽ m' rabahesëënh ta ky n'aa, sa wahë n'aa rajeỹỹm do hyb n'aa.

14 Rataheb'ëës do hõõ bä, 4 ta ä̃ däg, Jesus bahõm kän mä P'op Hagä Do tób n'aa hẽnh. Tii bä tama met'ëëg kän. 15 Ti m' Judah buuj sa wahë n'aa rahyb n'aa meuunh, ti m' raky hadoo:

—Nyy d' hajõng tabahajaa, ma kamanet'ëëg né paawä hahỹ aj'yy? —näk mä sa kyyh.

16 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:

—Hã ỹ naa nado ti ỹ ma metëëk doo. Hã ỹ mejũũ do hanaa né tii. 17 P'op Hagä Do gen'aak do karẽn moo wät doo, ti tahapäh da ta h'yyb gó, P'op Hagä Do hanaa tado bä, hana ỹ tado bä ỹ ma metëëk doo. 18 Jé ta daaj hẽ, ta ky gabuuj her'oot doo, ta hã raweh'ëëh do hyb n'aa tii. Ti hadoo nado ta hã mejũũ do raweh'ëëh karẽn doo. Dooh ji tawad'ii bä ta tii hã. Dooh j'ooj madäk do tado bä ta h'yyb. Baad had'op do tii —näng mä Jesus.

19 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:

—Mosees né hẽ bë hã hanoo P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk doo. Ti hado né paawä, dooh bë ky dahé bä. H'ëëd hyb n'aa ti bë karẽn ỹ bë daj'ëëp? Ta ky n'aa bë ky dahé bä paawä, dooh paawä bë karẽn bä ỹ bë dajëëb bä —näng mä Jesus kyyh Judah buuj sa wahë n'aa sa hã.

20 Ti m' ta wób raky hadoo:

—Karap'aar h'yyb nesaa do a hã anäng! Dooh õm daj'ëëp péh —näk mä sa kyyh.

21 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Sét hẽ ỹ pahuunh do hyb n'aa Saab hã, bë h'yy kejä̃g bong. 22 Bë na-ããj né hẽ Saab hã né bë moo bok. Bë taah masuuj noo byyh kahõk do heen n'aa Saab noo gó tado bä, tii hã né hẽ bë moo bok, Mosees mejũũ do hyb n'aa. (Mosees nado du n'aa tii. Mosees pooj jé habong do paa ër wahë makũũh, ti ti du n'aa.) 23 Hỹỹ kä bë hã ỹ beaanh: Saab hã bë an'oo bä ji t'aah masuuj noo byyh ji gahõg bä, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ji ky daheeh do hyb n'aa, h'ëëd hyb n'aa ti bë kawajããn wë ỹỹ, Saab hã aj'yy baad ỹ ahub däk do hyb n'aa? 24 Daap hẽ ỹ bë ky n'aa ety manäh. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do hã bë baheg'ããs ta ky n'aa —näng mä Jesus kyyh sa hã.

25 Ti m' Jerusarẽnh panang buuj wób raky hadoo:

—Hahỹ nado aj'yy radaj'ëëp rahanäng doo? 26 Ti babä tabagëët ẽnh. Hajõõ mahang tabaher'ood né paawä, dooh sa kyy pé ta hã. Ër wahë n'aa rahyb n'aa newë däk apäh, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, Kristo häd näng do tado bä tii? 27 Nyy d' ti hỹỹ éh? Ãã hapäh ti hahỹ aj'yy n'yy hẽnh naa. Kristo häd näng do kajaa bä, dooh ji hapëë bä n'yy hẽnh tahana —näk mä sa kyyh.

28 Ti hyb n'aa m', P'op Hagä Do tób n'aa bä Jesus ma metëëk bä taky hadoo, tak'ëp mä ta kyyh:

—Bë hapäh mä ỹỹ, bë nooh. Bë hapäh mä n'yy hẽnh naa ỹỹ, bë nooh. Dooh këh ỹ gabuuj tado bä hỹ ỹ bahyng. Ti awät né hẽ ta ti hã ỹ mejõ hyng doo. Te hub né hẽ ta tii. Tahajaa ji h'yy kasadëë bä taky däng do hã. Ti dooh bë hapëë bä. 29 Ỹ ti hapäh. Ỹ wén hapäh, ta wë naa ỹ bahyng. Ỹ tamejõ hyng —näng mä Jesus sa hã.

30 Tii d' tabedoo do hyb n'aa m', sa wahë n'aa rakarẽn ramoo maso däg paawä. Dooh hajaa pé ta hã, dooh nä tadajëp do noo gó tado nä bä do hyb n'aa. 31 Sa wahë n'aa rakarẽn ramaso däg né paawä, hajõk mä ta hã h'yy kae padëëk. Hahỹỹ da m' sa kyyh:

—Kristo, P'op Hagä Do Ky Däng Do kajaa bä, dooh tapehuuj da hahỹ pehuunh do bahä̃nh†Sa hã m', Jesus né hẽ ti Kristo. —näk mä sa kyyh.

32 Ti m' Pariséw ramaa napäh bä ta tii da Jesus ky n'aa rabaher'oot bä, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa daheeh ramejũũ, P'op Hagä Do tób n'aa warahén n'aa Jesus ramasoo hyb n'aa.

33 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Ỹ aym nä bë pa, ta jawén ỹ babaaj hõm hã ỹ mejõ hyng do wë. 34 Ỹ da bë esoos tii bä. Dooh da ỹ bë awyyd bä, bë nahajaa do hyb n'aa bë ahõm bä ỹ hawät hẽnh —näng mä Jesus.

35 Ti m' Judah buuj sa wahë n'aa rabaher'oot ta tii d' tedoo do ky n'aa. Dooh tagah'ood nä bä sa hã taher'oot doo. Hahỹỹ da m' sa kyyh:

—N'yy hẽnh g'eeh tabahõm ãã naw'yyt, tahanäng doo? Gereg sa panang hẽnh g'eeh ti tahahõm, ër wakããn wób rahabong hẽnh? Gereg buuj g'eeh tama met'ëëg kän? 36 Nyy d' tahanäng pé ti: “Ỹ da bë esoos tii bä. Dooh da ỹ bë awyyd bä, bë nahajaa do hyb n'aa bë ahõm bä ỹ hawät hẽnh”, tahanäng doo? —näk mä sa kyyh.

37 Tagadëëg ub rataheb'ëës do ä̃ n'aa, tak'ëp rahyb n'aa jew'yyk. Tii bä kä m', ti noo gó kä m' Jesus bas'ëëg gëët. Ti m' taky hadoo, tak'ëp mä ta kyyh:

—Taw'ããts hẽ hoo kaanh do hadoo do ta hã, wë ỹ tabana tabeëëk do hadoo hyb n'aa. 38 Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyy kerih doo: “Hã ỹ h'yy ka'eeh do h'yyb gó naa ganyyh da ji h'yyb bed'ëëp do naëng n'aa” —näng mä Jesus.

39 P'op Hagä Do Sahee tahanäng pé tii, Jesus hã h'yy ka'eeh do ta jawén ragadoo doo kä. Dooh Jesus an'oo nä bä ti noo gó P'op Hagä Do Sahee, dooh tadajëb nä bä, dooh taganä wäd nä bä, dooh P'op Hagä Do wë takawehëë däk doo hẽnh tas'ëëg nä bä do hyb n'aa.

40 Jesus her'oot do ta wób ramaa napäh bä m', raky hadoo:

—Hahỹ né ti P'op Hagä Do ky n'aa rod, P'op Hagä Do Ky Däng Doo —näk mä sa kyyh.

41 Ta wób mä raky hadoo:

—Hahỹ né hẽ Kristo häd näng doo —näk mä sa kyyh.

—Dooh. Garirej häj n'aa hẽnh naa nado Kristo bana —näk mä ta wób. 42 —Dawi panaa da ta ti Kristo. Panang Berẽnh häd näng doo bä naa, Dawi panang paa bä naa Kristo bana da, näng P'op Hagä Do kyy kerih do hã‡Se hub né hẽ raher'oot doo. Berẽnh panang bä né hẽ Kristo häd näng do benäng, P'op Hagä Do kyy kerih do ky däng. Rawén ky nadah'eeh, dooh rahapëë bä do hyb n'aa Berẽnh panang bä né hẽ Jesus benäng. Sa hã m' Garirej häj n'aa bä naa Jesus, tii bä tabawëë gëët do hyb n'aa. —näk mä sa kyyh.

43 Sa h'yyb retyn hõm kän mä Jesus ky n'aa hã. 44 Ta wób rakarẽn paawä Jesus ramaso däk. Ti hadoo né hẽ m', dooh ta hã moo däng péh.

45 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa warahén n'aa, ramejõ nä do Jesus ramasoo hyb n'aa paawä, abaaj h'ũũm P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa sa wë, Pariséw sa wë na-ããj hẽ. Ti m' rabeaanh sa hã:

—Hëd n'aa bë manana wät? —näk mä sa kyyh warahén sa hã.

46 Ti m' warahén raky hadoo:

—Dooh noo gó her'oot pé ta ti aj'yy her'oot doo da —näk mä sa kyyh.

47 Ti m' Pariséw raky hadoo warahén sa hã:

—Bë na-ããj hẽ tawadii? —näk mäh. 48 —Dooh ër wahë n'aa raky dahé bä ta hã. Ãã Pariséw, ãã na-ããj hẽ dooh ãã ky dahé bä ta hã. 49 H'yy gatemah ti hajõk do ta hã ky dah'eeh doo. Dooh Mosees ky n'aa jaw'yyk do rahapëë bä, ti rawén sũũt. P'op Hagä Do was'ee bong ti ta ti hajõk doo —näk mä Pariséw sa kyyh warahén sa hã.

50 Ti m' sa seeh, Nikodẽm häd näng doo, Jesus wë hegãã wät doo, ky hadoo ta wób sa hã:

51 —Dooh ër ky n'aa jaw'yyk do an'oo bä daap hẽ ër ky n'aa ety bä ër da hadoo doo. Taw'ããts hẽ pooj jé ër beaanh ta hã tamoo wät doo, tama metëëk doo, ër ky n'aa napäh hyb n'aa —näng mä Nikodẽm.

52 Ti m' ta wób raky n'aa rejã kän, ti m' raky hadoo ta hã:

—Õm na-ããj né hẽ apäh Garirej hẽnh naa? —näk mäh. —P'op Hagä Do kyy kerih do hã mahegãã bä, mabahapäh, P'op Hagä Do ky n'aa rod dooh Garirej häj n'aa hẽnh naa tana bä —näk mä sa kyyh Nikodẽm hã.

[ 53 Ti m' sahõnh hẽ rabahõm sa tób hẽnh.