11
Aj'yy Rasaro häd näng do panyyg n'aa hahỹỹh
1 Ti m', ti awät aj'yy Rasaro häd näng doo. Nahëë näng mä Rasaro. Panang Betanija häd näng doo bä tabawät ta ä̃nh Maah-Ta, Marija daheeh. 2 Ta ti né hẽ Marija, Jesus tsyym hah'ook do buu benyym doo me, ta sëën me tahawug hõm doo. 3 Ti m', Rasaro ä̃nh ramejũũ Jesus rapanäk. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:
—Mahegãã, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk doo. Nahëë näng a najiis makamahä̃n doo —näk mäh.
4 Ti m' Jesus maa napäh bä kä ta ky n'aa taky hadoo:
—Rasaro madajëp do nado ti ta nahëëh. Rasaro wén nahëë näng, P'op Hagä Do kabaj'aa do kametëëh hyb n'aa, P'op Hagä Do T'aah kabaj'aa do kametëëh hyb n'aa na-ããj hẽ da ta hyb n'aa —näng mä Jesus kyyh.
5 Maah-Ta, Maah-Ta ä̃nh, Rasaro, Jesus kamahä̃n né paawä, 6 dooh nayyw hẽ tahyb n'aa jóh bä. Pawóp nä ta ä̃h tatab'ëës, Rasaro nahëë näng do taky n'aa napäh bä. 7 Ta jawén kä Jesus ky hadoo ta ma matëg sa hã:
—Hamäh, p'aa hẽnh ër bah'ũũm Judah häj n'aa hẽnh, Rasaro rahabok hẽnh —näng mä Jesus kyyh.
8 Ti m' Jesus ma matëg raky hadoo ta hã:
—Ma matëg, —näk mäh —nag'aap hẽ Judah buuj sa wahë n'aa rakarẽn õm radaj'ëëp. Hëd n'aa t'ĩĩ hẽnh makarẽn mababaaj hõm? —näk mä sa kyyh.
9 Ti m' panyyg gó Jesus ky hadoo:
—Badawëët adëb bä tabawag. Adëb bä ji awäd bä, baad ji bawät. Dooh ji tsyym poo däng péh, badäk hahỹ bag n'aa yt ji bawät do hyb n'aa —näng mäh. 10 —Badagyp doo gó ji awäd bä, daap ji tsyym poo kejäk, ta bag badoh do hyb n'aa ta hã —näng mä Jesus kyyh.*Dooh Jesus majĩĩ rahaja bä, dooh na-ããj hẽ Nesaa Do Yb haja bä Jesus hã raj'aa ketsëë bä Jesus moo wät do nahänh nä bä, tahanäng pé m' tii. Ta see ky n'aa Jesus her'oot na-ããj hẽ ta tii da. Jesus né ti badäk hahỹỹ hã habong do bag n'aa hadoo. Jesus sii ji nawäd bä, gadagyp doo gó hawät do hadoo ji. Nesaa do j'aa ketsë tii bä ji hã.
11 Ti m', ta ti Jesus her'oot do jawén paa bä, taky hadoo ẽnh:
—Ër najiis Rasaro aä̃ jëng. Ỹ ahõm dó t'ĩĩ hẽnh ỹ mebëë nyy hyb n'aa —näng mä Jesus.
12 Ti m' ta ma matëg raky hadoo:
—Ãã wahë n'aa, —näk mäh —tabaỹỹh bä, has'oo däk da —näk mä sa kyyh.
13 Dajëp né hẽ Rasaro, näng Jesus. Aỹỹh ta ma matëg red'oo. 14 Ti m' baad ub Jesus baher'ood kän sa hã:
—Dajëp Rasaro ỹ hanäng doo —näng mäh. 15 —Baad tanyy ỹ badoh t'ĩĩ hẽnh tadajëp do hã, hã ỹ bë h'yy kae kän hyb n'aa kä —näng mäh. —Hamäh, ër ah'ũũm t'ĩĩ hẽnh —näng mä Jesus kyyh.
16 Ti m', Toméh, “Kawareeh” ramaneëënh doo, ky hadoo ta wób sa hã:
—Hamä ta sii, ta sii ër dejëp hyb n'aa†Dooh tahajõõ nä bä ta ä̃h, t'ĩĩ hẽnh Jesus majĩĩ rakarẽn radaj'ëëp Jesus. T'ĩĩ hẽnh Jesus matëëh do hyb n'aa, Jesus radaj'ëëp Toméh ed'oo. Ti hyb n'aa tii da tawén edoo sa hã. —näng mä Toméh kyyh.
17 Ti m' panang Betanija bedaa däk bä, Jesus ky n'aa napäh, ji meheet pé däg mä ta ä̃h Rasaro pä gabaho doo gó radakä jëng doo.
18 Edah panang Betanija, Jerusarẽnh bä naa. 19 Ti hyb n'aa hajõk Judah buuj sa wahë n'aa hedoo doo, ta wób na-ããj mä an'aa Maah-Ta wë, Marija wë rah'yyb en'yym hyb n'aa, rahyb n'aa natón hyb n'aa sa hỹỹj makũũh. 20 Ti m' Maah-Ta ky n'aa napäh bä Jesus kajaa, anyyh mä ta tób bä naa, ahõm ta wë. Marija ahäng mä sa tób yt hã.
21 Ti m' Maah-Ta kajaa Jesus wë kä, ti m' taky hadoo ta hã:
—Hyb N'aa Jawyk Doo, —näng mäh —babä magëë bä paawä, dooh paawä hä̃j ỹ dajëb bä —näng mäh. 22 —Ti hadoo né hẽ paawä, ỹ hapäh, P'op Hagä Do anoo né da a hã sahõnh hẽ ta hã maky n'aa etsẽẽ doo —näng mä Maah-Ta kyyh.
23 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:
—Ganä wät da a hỹỹj —näng mäh.
24 Ti m' Maah-Ta ky hadoo:
—Ỹ hapäh, ganä wät né da sahõnh hẽ ragenä bong do hã kä P'op Hagä Do betyn bong do hã kä banäm doo hẽnh, banesaa doo hẽnh —näng mä Maah-Ta.
25 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:
—Ỹ né da hanoo ta ti genyy bong doo. Ỹ né ti hedëb had'yyt hanoo doo. Hã ỹ h'yy ka'eeh doo, dajëb né paawä, tawäd had'yyt hẽ da hỹ pong jé P'op Hagä Do pa. 26 Hahỹ hedëp nä doo, hã ỹ h'yy ka'eeh doo, tabad'op hẽ da tadajëp ta h'yyb tym. P'op Hagä Do pa had'yyt hẽ da tabawäd kän —näng mä Jesus.
Ti m' Maah-Ta hã tabeaaj kän:
—Maky daheeh ta ti ỹ her'oot doo? —näng mäh.
27 —Ỹỹ, Hyb N'aa Jawyk Doo. Ỹ ky daheeh õm Kristo, P'op Hagä Do H'yyb Däng Doo, P'op Hagä Do T'aah, P'op Hagä Do ky n'aa enooh do paah —näng mä Maah-Ta kyyh Jesus hã.
28 Ti m' ta ti tabaher'oot do jawén paa bä kä m' Maah-Ta bahõm, ta ä̃nh Marija tanaëënh hyb n'aa. Ta m'aa hẽnh mä tanaëënh, ti m' taky hadoo:
—Ma matëg kajaa. Ta kyy gó õm ỹ naëënh —näng mä Maah-Ta ta ä̃nh hã.
29 Ti m', Marija maa napäh bä ta tii, nayyw hẽ m' tabas'ëëg gëët, ahõm kän mä Jesus wë. 30 Dooh Jesus ajëë suun nä bä panang bä. Ta hã Maah-Ta mamuun doo bä tabagëët nä. 31 Ti m' Judah buuj tób bä hat'oonh doo, Marija h'yyb en'yym doo, rabahapäh bä nayyw hẽ Marija bas'ëëg gëët bä, tabanyyh bä, rabahõm kän ta jawén. Kamag hakëë hẽnh hahõm red'oo mäh. T'ĩĩ hẽnh haoot red'oo mäh.
32 Ti m', Marija kajaa bä kä Jesus bagëët bä, ta taron nu paa me tabahyy häng ta wë. Ti m' taky hadoo:
—Hyb N'aa Jawyk Doo, —näng mäh —babä magëë bä paawä, hä̃j ỹ dooh paawä tadajëb bä —näng mäh.
33 Ti m' Jesus bahapäh bä Marija haoot doo, Judah buuj Marija sii han'aa do na-ããj hẽ ha'oot doo, baad nado wäd ta h'yyb, tak'ëp tahyb n'aa tón wät. Tahyb n'aa esów wät. 34 Ti m' tabeaaj kän:
—Nyy bä bë dakä jëng? —näng mäh.
Ti m' raky hadoo:
—B'ëëp, mahegãã, Hyb N'aa Jawyk Doo —näk mä sa kyyh.
35 Ti m' Jesus baód wät.
36 Ti m' Judah buuj raky hadoo:
—Bë hegãã, tak'ëp paa takamahä̃n —näk mä sa kyyh.
37 Ti m' ta wób raky hadoo:
—Ty tamah do taty nä däk, tanoo. Hëd n'aa tananoo hahỹ tanadajëp hyb n'aa? —näk mä sa kyyh.
38 P'aa hẽnh ẽnh baad nado wäd Jesus h'yyb. Tak'ëp tahyb n'aa tón takajaa bä kamag basuun bä. Pä gabaho doo gó radakä jëng. Pä gatsabak doo me ranoo gatsëë däk. 39 Ti m' Jesus ky hadoo:
—Bë noo gatsë do hõm —näng mäh.
Ti m' Maah-Ta, dajëp do ä̃nh, ky hadoo:
—Hyb N'aa Jawyk Doo, —näng mäh —buu banes'aa däg. Ji meheet pé däg ta ä̃h tadajëp —näng mä Maah-Ta kyyh.
40 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:
—Hã ỹ mah'yy kae bä, mahapäh da P'op Hagä Do kabaj'aa doo —näng mä Jesus Maah-Ta hã.
41 Ti m' ranoo gasëëts hõm kän. Ti m', p'op Jesus ty dëë wät taky n'aa etsẽẽ hyb n'aa P'op Hagä Do hã. Ti m' taky hadoo:
—Taw'ããts hẽ Ee. Mamaa napäh, maky daheeh ỹ ky n'aa etsẽẽ doo. 42 Ỹ hapäh né hẽ ỹ mamaa napäh, ỹ maky dahé had'yyt hẽ. Ta tii d' ỹ wén edoo, babä hab'ëëh do sa hyb n'aa, õm né hẽ ti ỹ mejõ hyng do raky daheeh hyb n'aa —näng mä Jesus kyyh P'op Hagä Do hã.
43 Ti m' ta ti tabedoo do jawén paa bä kä, tak'ëp tanaëëj kän mäh:
—Rasaro! —näng mäh. —Anäh! —näng mäh.
44 Ti m' dajëp do paa anä kän. Kahapõõs ta mooh, ta tsyym sii hẽ pããn hawak doo me. Ta matym na-ããj mä kahabën pããn me.
Ti m' Jesus ky hadoo:
—Bë apyn hõm pããn, baad tabahõm hyb n'aa kä —näng mä Jesus.
45 Ti m' hajõk Judah buuj Marija heg'ããs do Jesus pahuunh do hapäh doo, ta hã rah'yy kae padäg kän. 46 Ta wób ah'ũũm mä Pariséw sa wë, ramaher'oot mä Jesus mo haj'aa ky n'aa hã.
Jesus hã Pariséw rakamaj'ĩĩ do panyyg n'aa hahỹỹh
47 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Pariséw daheeh ratsyyd bong Sinedirijo ajyy n'aa, Judah buuj sa wahë n'aa hedoo doo, séd hã rakata padëëk hyb n'aa. Rakata däk bä kä m', raky hadoo mäh:
—Nyy d' ër bad'oo? Bë hegãã! Hajõng hahỹ aj'yy pehuunh doo. 48 Ër hyb n'aa nap'eed had'yyt bä tapehuunh do hã, sahõnh hẽ da rah'yy kae padëëk ta hã, sa wahë n'aa tabahado däk hyb n'aa. Roma buuj warahén n'aa kamajẽ bong da ãã hã tii bä. Rado hõm da P'op Hagä Do tób n'aa. Rado hõm da ãã häj n'aa —näk mä sa kyyh.
49 Ti m' sa seeh, Kajapas häd näng doo, ti noo gó P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do ky hadoo sa hã:
—Dooh bë hapäh péh —näng mäh. 50 —Dooh bë h'yy genä bä? Taw'ããts hẽ ta ti sét né hẽ dajëp, sahõnh hẽ Judah buuj ranadejëp hyb n'aa —näng mä Kajapas kyyh.
51 Ta daaj hẽ tahajaa do hyb n'aa nado ta tii d' tabaher'oot. P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do tado hyb n'aa, P'op Hagä Do banoo ta hã ti tabaher'oot hyb n'aa, ta pooj jé Jesus ky n'aa hã. Jesus dajëp da Judah buuj sa hyb n'aa tahanäng pé m' tii d' taher'oot doo. 52 Tadajëp Judah buuj sa hyb n'aa had'yyt nado. Tata däk séd hã da na-ããj hẽ sahõnh hẽ P'op Hagä Do taah hedoo do jé pad'yyt hẽ habong doo.
53 Ti jawén paa bä kä m', Kajapas her'oot jawén paa bä kä m', Judah buuj wahë n'aa rabaher'ood kän nyy da da Jesus radaj'ëëp.
54 Ti hyb n'aa, dooh Jesus awäd wät bä sahõnh hẽ mahang kä. Ti hyb n'aa ahõm kän mä ta ma matëg sa sii kä panang Eparajĩm häd näng do tabanäng hẽnh, tabanawäng do nab'yy hẽnh kä. T'ĩĩ hẽnh rabaym dó.
55 Tabedaa däk bä Pas-kowa häd näng do Judah buuj rataheb'ëës doo, hajõk hah'ũũm mä Jerusarẽnh hẽnh, t'ĩĩ hẽnh ratab'ëës hyb n'aa. Pas-kowa pooj jé rabahõm, sa h'yyb rabenäm hyb n'aa P'op Hagä Do matym gó, baad ratab'ëës hyb n'aa.‡Tii da P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do mejũũ paah. 56 Jesus mä resoos P'op Hagä Do tób n'aa yt hã rabab'ëëh bä. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:
—Nyy da bë hã? Ana g'eeh da Pas-kowa ër tab'ëës bä? —näk mäh.
57 Tii da rawén edoo, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa, Pariséw sa daheeh ramejũũ do hyb n'aa ramaher'oot hyb n'aa Jesus rahapëë bä. Rakarẽn paawä ramaher'oot ramaso däk hyb n'aa.
*11:10 Dooh Jesus majĩĩ rahaja bä, dooh na-ããj hẽ Nesaa Do Yb haja bä Jesus hã raj'aa ketsëë bä Jesus moo wät do nahänh nä bä, tahanäng pé m' tii. Ta see ky n'aa Jesus her'oot na-ããj hẽ ta tii da. Jesus né ti badäk hahỹỹ hã habong do bag n'aa hadoo. Jesus sii ji nawäd bä, gadagyp doo gó hawät do hadoo ji. Nesaa do j'aa ketsë tii bä ji hã.
†11:16 Dooh tahajõõ nä bä ta ä̃h, t'ĩĩ hẽnh Jesus majĩĩ rakarẽn radaj'ëëp Jesus. T'ĩĩ hẽnh Jesus matëëh do hyb n'aa, Jesus radaj'ëëp Toméh ed'oo. Ti hyb n'aa tii da tawén edoo sa hã.
‡11:55 Tii da P'op Hagä Do ky n'aa jaw'yyk do mejũũ paah.