1 Ti m', Jesus bahajaa bä kä taky n'aa etsẽẽ doo, ahõm kän mä ta ma matëg sa daheeh. Kapỹỹj madarong doo, Kidorõn häd näng do rabatsëg hõm. Tii bä tabanäng joom Oriib häd näng doo. Tii bä, joom banäng bä Jesus baym.

2 Judas, Jesus haëëj däk do tahapäh mä Jesus bahe'yym doo. Hajõõ nuu me ta tii bä Jesus bahew'ëët ta ma matëg sa daheeh. 3 Ti m' Judas bahõm kän joom banäng bä. Warahén, ta wób P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa ramejũũ doo, Pariséw ramejũũ do na-ããj hẽ tamanaa. Bag enäh rabana. Kuman yt hã m' rabana.

4 Jesus hapäh ta h'yyb gó sahõnh hẽ ta hã rabad'oo doo. Ti hyb n'aa m' sa wë tabahõm, ti m' tabeaaj kän:

—Jaa no n'aa bë ban'aa? —näng mäh.

5 Ti m' raky hadoo:

—Jesus, Nasaréh buuj no n'aa —näk mä sa kyyh.

—Ỹ né hỹỹh —näng mä Jesus sa hã.

(Sa mahang Judas, ky ken'yym doo gó haëëj däk do bagëët.) 6 “Ỹ né hỹỹh” Jesus her'ood sii hẽ, sa jawén p'aa hẽnh rakajäk tũũ.

7 Ti m' Jesus beaanh ẽnh p'aa hẽnh:

—Jaa no n'aa bë ban'aa? —näng mäh.

—Jesus, Nasaréh buuj no n'aa —näk mäh p'aa hẽnh sa kyyh.

8 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Ỹ né hỹỹh, ỹ hanäng do bë hã —näng mäh. —No na ỹ tado bä, bë an'oo hata haa rabahõm hyb n'aa —näng mä Jesus sa hã.

9 (Ta tii d' Jesus wén edoo, “Dooh h'yy kawareem pé nesaa do hã”, ta yb hã taher'ood wät do paa kametëëh hyb n'aa.) 10 Ti m' Simaw, Peed häd näng do bado däk ta sẽn-jeer, ta nabuuj hub hẽnh hadäk do tagakyd hõm mä aj'yy Maw-Kó häd näng doo. P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do karom tii. 11 Ti m' Jesus ky hadoo Peed hã:

—Menyyw däg a sẽn-jeer. Dooh g'eeh ỹ gado bä ỹ ahoop doo, Ee anoo doo? —näng mä Jesus ta hã.

12 Ti m' warahén sa wahë n'aa, ta warahén n'aa, P'op Hagä Do tób n'aa hagã n'aa sii hẽ ramaso däk Jesus. Ramoo maw'yyd däg kän, 13 tii bä pooj jé ramahũũm aj'yy Anas häd näng do wë. Kajapas mayb ti Anas. Ti noo gó P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do ti Kajapas. 14 Ta ti Kajapas né hẽ ta ti her'oot do paa Judah buuj sa wahë n'aa sa hã, “Taw'ããts hẽ sét hẽ dajëp sahõnh sa hẽ hyb n'aa”, hanäng doo.

15 Simaw, Peed häd näng doo, Jesus ma matëg see sii tabahõm warahén sa jawén. P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do hep'ëëh do ta ti ta ma metëëk do seeh. Ti hyb n'aa rabanoo tabajëë suun tób wahoo gó, kahadë doo gó, Jesus ramajë sun doo gó. 16 Peed gada ta noo bä. Jesus ma matëg seeh, tób danäh hep'ëëh doo, anyyh p'aa hẽnh maruus ta noo hagã n'aa wë tabetsẽẽ hyb n'aa Peed bajëë suun hyb n'aa. Ti m' tamajë sun kän Peed.

17 Ti m' maruus, ta hadë noo hagã n'aa ky hadoo Peed hã:

—Nanäng aj'yy ma matëg see nado õm? —näng mäh.

Ti m' Peed ky hadoo:

—Dooh ta ma matëg see ỹ do bä —näng mäh.

18 Tak'ëp tabahahëëm ti atsëm. Ti hyb n'aa tób danäh karom, P'op Hagä Do tób n'aa hagã n'aa sii hẽ ragahõ sooh tëëg sëh. Tëëg noo pa rabab'ëëh rakatëng hyb n'aa. Peed agëët katëng sa pa.

19 Ti nuuj jé m', tób gó, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do eaanh mä Jesus ta ma matëg ky n'aa, tametëëk do ky n'aa na-ããj hẽ. 20 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Sahõnh hẽ ramaa napëë had'yyt hẽ ỹ her'ood wät doo —näng mäh. —Tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot do yt hẽ, P'op Hagä Do tób n'aa yt hẽ na-ããj hẽ ỹ ma met'ëëg wät paah. Dooh kejën gó ỹ her'ood bä —näng mäh. 21 —Hëd n'aa hã ỹ bë beaanh? Bë eaaj këh ỹ maa new'ëë do sa hã. Ta ti rahapäh ỹ her'ood wät doo —näng mä Jesus kyyh.

22 Ta tii d' Jesus baher'oot do hyb n'aa, P'op Hagä Do tób n'aa hagã n'aa see Jesus ta tapa ewyh wät, ti taky hadoo:

—Tii da ji kyyh P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do hã? —näng mäh.

23 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:

—Mametä nesaa do ky n'aa ỹ her'ood bä. Baad hadoo do ỹ her'oot do p'ãã ỹ matapa ewyyh? —näng mä Jesus ta hã.

24 Ti m' Anas mejũũ mä ramahũũm Jesus, Kajapas, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do wë. Moo kamewyyt nä m' Jesus.

25 Ti m' tëëg noo pa Peed katëng bä, rabeaaj kän mä ta hã:

—Ta ma matëg see nado õm? —näk mäh.

Ti m' Peed ky n'aa jejën:

—Dooh. Ta ma matëg see nado ỹỹh —näng mäh.

26 Ti m' P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa heh'äät do karom seeh, Peed nabuuj gakyd hõm do wakããn ky hadoo:

—Õm nado ta ti ỹ hapäh do ta sii, joom mahang? —näng mä ta kyyh.

27 Ti m' p'aa hẽnh Peed ky n'aa jejën ẽnh. Tii bä karaak ky ganä kän, tabah'ỹỹ kän.

28 Ti m', Kajapas tób bä naa ramahũũm kän Jesus aj'yy Roma buuj Judah häj n'aa bagã n'aa tób hẽnh, Pirato häd näng do wë. Jati pé bäp paa m' tii. Judah buuj wahë n'aa Jesus man'aa doo, dooh rajëë pä bä Roma buuj tób gó. Rakarẽn mä baad ratayy rabawëh nä do hyb n'aa Pas-kowa tä n'aa.*Dooh Judah buuj ky n'aa jaw'yyk do an'oo bä, Judah buuj nadoo do tób bä rabajëë pä bä. Hasus do hadoo sa hã P'op Hagä Do matym gó red'oo, tii d' radoo bä. Ta ti hedoo doo, dooh rahaja bä Pas-kowa tä n'aa rawëë bä. 29 Ti hyb n'aa Pirato banyyh sa wë, ti m' taky hadoo:

—H'ëëd p'ãã bë ky n'aa tapaa hahỹ aj'yy? —näng mäh.

30 Ti m' raky hadoo:

—Moo nesaa do tanado bä, dooh paawä ãã haëëj bä a hã —näk mä sa kyyh.

31 Ti m' Pirato ky hadoo:

—Bë né hẽ ky n'aa etyy ta hã bë ky n'aa jaw'yyk do banoo doo da —näng mäh.

—Dooh ãã haja bä ãã dajëëb bä. Dooh Roma buuj ky n'aa jaw'yyk do an'oo bä —näk mä sa kyyh Pirato hã.

32 Tii d' tawén hado kän, nyy d' tadajëp Jesus her'ood wät do paa kametä wät hyb n'aa.†Judah buuj radajëëb bä paawä, pä me paawä ramakut. Roma buuj radej'ëëp, b'aa kajatsëk do hã rabepëëm däk. B'aa kajatsëk do hã Jesus dajëp, ta daaj hẽ paa tabaher'oot.

33 P'aa hẽnh Pirato bajëë suun tób gó, Jesus tanaëënh mä ta wë, teaaj kän:

—Õm Judah buuj sa wahë n'aa? —näng mäh.

34 Ti m' Jesus ky hadoo:

—A ky gabuuj hẽ ti meaanh? Õm ta wób ramaher'oot do këh ỹ n'aa hyb n'aa mabeaanh? —näng mä Jesus.

35 Ti m' Pirato ky hadoo:

—Judah buuj nado ỹ hỹỹh —näng mäh. —A wakããn, P'op Hagä Do tób n'aa yt hã moo heb'ooh do sa wahë n'aa ti õm haëënh hã ỹỹ. H'ëëd p'ãã? —näng mä Pirato.

36 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Badäk hahỹỹ bä nado ỹ bag'ããs doo. Badäk hahỹỹ bä tado bä paawä, karapé haa ỹ ramo n'aa jesu paawä Judah buuj sa wahë n'aa sa mahä̃nh. Badäk hahỹỹ bä nado ỹ bag'ããs doo —näng mäh.

37 Ti m' Pirato ky hadoo:

—Tii d' tado bä, õm né hẽ häj n'aa wahë n'aa? —teaanh mäh.

Ti m' Jesus ky hadoo:

—Ehub né hẽ õm tii d' hanäng. Baad hadoo doo, heh'äät do ky n'aa ỹ her'oot hyb n'aa ỹ benäng, ti hyb n'aa né hẽ ỹ bahyng badäk hahỹỹ bä. Baad hadoo do ky n'aa gen'aak do ky daheeh ỹ her'oot doo —näng mä Jesus Pirato hã.

38 Ti m' Pirato ky hadoo:

—H'ëëd ti baad hadoo do mahanäng? —näng mäh.

Ti m' nayyw hẽ Pirato banyyh Judah buuj sa wë. Ti m' taky hadoo sa hã:

—Dooh ỹ aw'yyt pé ta hã ky n'aa ketyy doo —näng mäh. 39 —Pas-kowa bë teheb'ëës do hã bë mehejõ ỹ bado nyyh ỹ dawäts gëët do seeh. Bë karẽn ỹ ado nyyh bë matym n'aa Judah buuj wahë n'aa ramaneëënh doo? —näng mäh.

40 Ti m' raky hadoo, tak'ëp mä rageëënh:

—Ta ti nado ãã karẽn! —näk mäh. —Barabas häd näng do ti ãã karẽn! —näk mäh.

Roma buuj wë h'yy kawereem do see paa ti Barabas.