1 Ti noo gó m', hajõk rakata b'ëëh mä Jesus wë. Hajõk né hẽ ti kahet'aa doo. Hajõk do hyb n'aa, ta wób sa tsyym mä rabep. Ti m' ta ma matëg sa hã Jesus ky hadoo:

—Baad bë hyb n'aa matakä da. Baad bë kanä da Pariséw sa pãw makuj n'aa mahǟnh, j'ooj madäk doo me ji ky ken'yym do mahǟnh, ỹ hanäng péh tii —näng mäh. 2 —Dooh ji haja bä ji jejën bä ji h'yyb. Sahõnh hẽ ji h'yyb P'op Hagä Do hapäh. Ti awät da ti noo gó, sahõnh hẽ ji jejën doo P'op Hagä Do metëëh.*Tii d' Jesus wén her'oot, j'ooj madäk doo me ji ky ken'yym mahǟnh Pariséw rabad'oo doo da. 3 Atsëm, kejën do hadoo ta wób ramaa nanapäh bä bë her'oot doo, adëb bä kä, sahõnh hẽ maa napäh bä takaher'oot da ta jawén, P'op Hagä Do an'oo bä. Kaja hẽ ta gawakõ gó kahesëënh do ta see hã, tak'ëp da takaher'oot tii kä, sahõnh hẽ ramaa napäh hyb n'aa. Ti hyb n'aa, bë hyb n'aa matakä ti bë her'oot doo!

4 —Najis haa, bë jeỹỹm manä ji majĩĩ ji daj'ëëp do hã. Jããm né hẽ ji hub rahajaa radajëëb bä. Ji h'yyb tym dooh rahaja bä. 5 Ỹ maher'oot bëëh, ny hadoo do bë jeỹỹm. Taw'ããts hẽ P'op Hagä Do ji jeỹỹm. Ti ti hajaa ji tadaj'ëëp do jawén paa bä, ji h'yyb tym taw'oong hõm kän tabanesaa hẽnh. Ti hyb n'aa, ji hyb n'aa jaw'yyk, ji jeỹỹm P'op Hagä Doo —näng mäh.

6 —Ji moo oow pé taw'ëëd taah, kanahën d'os hẽ rabesëëm is, ky n'aa ganebats. Ti hado né paawä, dooh sét had'os do sa see P'op Hagä Do mabaan bä. 7 Ti hyb n'aa, bë eỹỹm manäh. Hajõng taw'ëëd takamahǟn do bahǟnh bë P'op Hagä Do kamahǟn. Sahõnh hẽ ji sëën sii hẽ P'op Hagä Do betsén. Baad ji tabahag'ããs ỹ hanäng péh —näng mä Jesus.

8 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:

—Baad bë ỹ maher'oot hahỹỹh: Këh ỹ n'aa najejën pé ta wób sa hã, ỹỹh, Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong jé Hana Doo, ỹ na-ããj hẽ, dooh ỹ ky n'aa jejën bä ta tii, ããs P'op Hagä Do pa hab'ëëh do sa hã. 9 Këh ỹ n'aa jejën péh, ỹ na-ããj da ỹ ky n'aa jejën tii d' ẽnh, ããs P'op Hagä Do pa hab'ëëh do sa matym gó. 10 Jé Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong jé Hana Do ky n'aa rejãã péh, P'op Hagä Do mabaan ti ta hã. P'op Hagä Do Sahee ky n'aa rejãã pé kä, dooh P'op Hagä Do mabaan bä, dooh tat'yyd mehĩĩn bä kä tii kä —näng mäh.

11 —Bë ramoo maso däg bä, tób P'op Hagä Do panyyg rayd naherot doo hẽnh bë ramahũũm bä, sa wahë n'aa wób wë bë ramahũũm bä, hyb n'aa jewyk do wë na-ããj né hẽ, bë hyb n'aa tón manä bë her'oot do hã bë ky n'aa. 12 P'op Hagä Do Sahee anoo da bë her'oot do pan'aa —näng mä Jesus.

13 Ti m' hajõk do mahang ta see ky ganyyh:

—Ma matëg —näng mäh. —Mamaher'ood hǟj ỹỹ, tabetyn hyb n'aa ãã yb wë naa —näng mä aj'yy kyyh.

14 Ti m' Jesus ky hadoo ta hã:

—Najis ỹỹ, ỹ nado ti hetyn bë hã bë yb ma paah —näng mäh.

15 Ti m' sahõnh hẽ sa hã Jesus ky hadoo:

—Bë hyb n'aa matakä da, bë hyb n'aa nah'ũũm hyb n'aa bë ma, bë dajẽẽr. Ji ma tak'ëp hajõng do nado ji h'yy gadajang hanoo do babä ji awät bä —näng mäh.

16 Ti m' panyyg ky n'aa gó m' tabeh'ũũm ta ti ky n'aa. Ti m' taky hadoo:

—Hỹ hadoo aj'yy tak'ëp wekãp doo. Baad ta gëëw bä. Ti hyb n'aa baad né hẽ ta joom beaak. 17 Ti ta h'yyb gó taky hadoo: “N'yy d' ỹ bad'oo hỹỹ kä?”, näng. “Gedẽ hõm joom ag tób n'aa”, näng ta kyyh. “N'yy hẽnh hỹỹ kä ta wób ỹ bataa?”, näng ta h'yyb gó. 18 Ti taky hado kän: “Ỹ hapäh. Hahỹỹ da ỹ bad'oo”, näng ta kyyh. “Ỹ apyn hõm dó joom ag tób n'aa”, näng ta kyyh. “P'aa hẽnh da ỹ tamaa sooh. Aeh da hỹỹ kä joom s'ëëb tób n'aa, ma ỹ tób n'aa na-ããj né hẽ”, näng. 19 “Ỹ bahajaa bä kä”, näng, “hahỹỹ da d' këh ỹỹ hã ỹỹ hẽ”, näng “Hajõng wakãp ỹỹ. Dooh d' nayyw tahëëj bä. Hajõng da ta baab teh'ëënh wakãp ỹỹ hã”, näng. “Taw'ããts hẽ hỹỹ kä, ỹ kameh'ããk hỹỹ kä. Baad ỹ hỹỹ kä. Baad ỹ beëëk hỹỹ kä, baad ỹ bawa hỹỹ kä, ỹ tsebé hỹỹ kä”, näng ta ti aj'yy h'yyb gó.

20 Ti P'op Hagä Do ky hadoo ta hã: “H'yy gatamaa õm”, näng. “Badah atsëm da madajëp! Jaa wë tabayyw kän a ma paah?”, näng P'op Hagä Do kyyh aj'yy hã kä —tii d' mä Jesus baher'oot ji ma ky n'aa, ji dajẽẽr ky n'aa.

21 Ti m' Jesus ky hado kän sa hã:

—Ti hadoo né kä ta ti tak'ëp sa wak'ããb hyb n'aa h'ũũm do hã, P'op Hagä Do dooh rahyb n'aa es'ee bä —näng mä Jesus.

22 Ti m' ta ma matëg hã Jesus ky hadoo:

—Ti hyb n'aa bë ỹ maher'oot hahỹỹh: Bë hyb n'aa tón had'yyt manä bë babok do hã, bë waa hã, bë saroor hã. 23 Tii d' ỹ wén edoo, ji awa do bahǟnh ti ji edëp doo. Ji saroor bahǟnh ji. 24 Bë hegãã taw'ëëd. Dooh rejoom bä joom tym. Dooh rata bä joom ag. Dooh sa waa tób n'aa rayd taa péh. Ti hado né paawä P'op Hagä Do anoo sa waa. Taw'ëëd P'op Hagä Do kamahǟn do bahǟnh bë takamahǟn! 25 Tak'ëp bë hyb n'aa newë had'yyt né paawä, dooh bë haja bä bë aboo dawëd bä ta tii da. 26 Ta ti bë nahaja bä, nahejooj né paawä, h'ëëd hyb n'aa bë hyb n'aa newë had'yyt hẽ ta wób.

27 —Bë hegãã tabawä n'aa ts'ooh —näng mäh. —Dooh né paawä ramoo boo bä, dooh né paawä sa saroor rages'yyb bä, Saromãw saroor anyyw né paawä, gabar'ëëng né paawä, ti bahǟnh tabanäm ti tabawä n'aa ts'ooh. 28 Tii da baad ub P'op Hagä Do adoo bä tabawä n'aa hã, nayyw hẽ tsawyy jëng do hã, ji gatang do hã, ti bahǟnh da P'op Hagä Do bahag'ããs bëëh. Tanoo né da bë hã bë saroor. H'ëëd hyb n'aa P'op Hagä Do hã baad bë h'yy kana'eeh? 29 Bë hyb n'aa newë had'yyt manä bë eëëk doo, bë awa doo, bë awëh doo. Bë hyb n'aa tón had'yyt manä ta tii. 30 P'op Hagä Do sa h'yyb gó nahapäh do ti tii, ti hã h'yyb pad'ëëk doo. Bë ti dooh tii d' bë adoo bä. P'op Hagä Doo, bë Yb, hapäh bë wë bedoh doo. 31 Taw'ããts hẽ baad bë h'yyb padäg bë Yb bag'ããs do hã. Tii bä kä, tanoo da bë hã sahõnh hẽ bë wë bedoh doo —näng mäh.

32 —Bë eỹỹm manä b'éé taah nahejooj is doo. Hanäm gó bë Yb, hỹ pong jé hawät do tabanoo bë hã, ta sii bë bag'ããs hyb n'aa. Ti hyb n'aa, bë eỹỹm manäh, ỹ wén näng. 33 Taw'ããts hẽ bë esëëm hõm bë wë hanäng doo. Kas'uut do hã bë banoo bë ma paa säm. Tii bä kä, bë ma näng hỹ pong jé kä. Ta ti dooh tahëëj bä. T'ĩĩ hẽnh dooh retsëëg bä kä bë ma. T'ĩĩ hẽnh dooh kamera rejã bä kä bë ma. 34 Ta tii d' ỹ wén her'oot, tak'ëp bë kamahǟn do banäng bä, tii bä bë h'yyb bawät —näng mä Jesus.

35 Ti m' taky hadoo:

—Taw'ããts hẽ bë h'yy kahasããb bë moo bok hyb n'aa, baad ub da bë gadaa had'yyt da, atsëm na-ããj hẽ bë gada, p'aa hẽnh ỹ bahyng bä. 36 Taw'ããts hẽ tób danäh karom, atsëm sa kariw n'aa raket'ëë hẽnh jäm n'aa baad gad'aa do hadoo da bëëh. Ta bag ahõõ had'yyt hẽ ran'oo bä. Ty gapad'ëëk ragada sa kariw n'aa, tanaëënh bä, nayyw hẽ ragas'ëës hyb n'aa tób, sa kariw n'aa bajëë suun hyb n'aa. 37 Baad da gad'aa do sa hã, sa kariw n'aa kajaa bä kä raty gapad'ëëk do hyb n'aa —näng mä Jesus. —Né hup ỹ né hẽ hahỹ ỹ her'oot doo: Sa kariw n'aa ats'yyt da, rabat'oonh, rabawëh hyb n'aa. Tii bä da ta saroor see tah'ỹỹt, tii bä sa tä, sa waa taban'oo kän sa hã. 38 Taw'ããts hẽ da sa kariw n'aa awyyd bä ty gapad'ëëk do sa hã, atsëm ub takaja bä, tapaj'ëë bä takaja bä na-ããj hẽ —näng mäh.

39 Ti m' tabaher'oot ẽnh panyyg see ky n'aa me sa hã:

—Bë hyb n'aa newë hahỹỹh: Tób danäh hapëë bä paawä hets'ëëk do kajaa bä, dooh paawä tan'oo bä hets'ëëk do ta tób tanoo eë nä bä. Baad paawä tagada. 40 Ti hadoo bë hã. Taw'ããts hẽ baad bë hyb n'aa matakä, baad bë gadaa ta pooj jé. Ta ti ỹ wén her'oot, bë ganadaa bä Aj'yy Hadoo Do Hỹ Pong Jé Hana Do kajaa da p'aa hẽnh —näng mä Jesus.

41 Ti m' Peed beaanh ta hã:

—Ãã wahë n'aa —näng mäh. —Ãã hã ub ti mabaher'oot ta ti panyyg? Sahõnh hã ti mabaher'oot? —näng mäh.

42 Ti m' Jesus ky gadoo panyyg see ky n'aa me m':

—Ta ti ỹ maher'oot, sahõnh hẽ bë mahang ta kaser n'aa baad had'yyt hẽ ta kariw n'aa mejũũ do moo wät doo, h'yy ganäng do hadoo rabahadoo doo. Ta tii hã ta kariw n'aa banoo, ta karom tabahag'ããs hyb n'aa, sa waa tabetsëëh hyb n'aa sa hã, ta s'ee hẽnh ta kariw n'aa awäd nuuj jé. 43 Taw'ããts hẽ ta kaser n'aa hã, ta kariw n'aa awyyd bä ta mejũũ do hã moo wät doo, ta kariw n'aa matëëh bä. 44 Ta kariw n'aa weh'ëëh da ta ti hadoo doo. Sahõnh hẽ tahaëënh ta hã ta ma, ta ma hagã n'aa tabahado däk hyb n'aa kä. Né hup ỹ né hẽ ta ti ỹ her'oot doo. 45 Hỹỹ kä, baad ta kaser n'aa moo nawäd bä paawä, ta h'yyb gó taky hado bä: “Dooh nayyw hẽ kariw ỹ n'aa kaja bä”, tanoo bä, karom wób tahewyh had'yyt bä kä, tatsebé do waa n'aa tamoo hewëëd bä, taoom bä jarakë hedoo do mahỹỹj, 46 ti taganada bä né kä ta kariw n'aa kajaa da. Tahyb n'aa napeet bä kä takajaa. Tii bä, tak'ëp da ta kariw n'aa rejã kän da. Tanoo da ta kaser n'aa paa ahoop, P'op Hagä Do ky nadah'eeh do nesaa do rahoop doo da.

47 —Jé karom ta kariw n'aa ganada doo, ta kariw n'aa karẽn do tamoo nawät doo, tahapëë né paawä baad ub ta kariw n'aa mejũũ doo, tak'ëp da rabahewyyh ta mabaj. 48 Jé nesaa do moo wät doo, ta kariw n'aa mejũũ do nahapäh doo, dooh denaa hẽ rahewyh ta mabaj. Ti hyb n'aa kä, ji hã P'op Hagä Do anoo do pénh, ti pénh né takarẽn ji moo wät ta wë. Hajõng do hã kahanoo doo, hajõng na-ããj takarẽn tamoo wät ta wë, hajõng takarẽn ta mabaj. Ta bahǟnh kahanoo do hã, ta pénh né ta mabaj.

49 Ti m' Jesus ky hadoo:

—Hỹ pong jé naa ỹ bahyng, tëëg hadoo ỹ gahõ jat hyb n'aa, badäk hahỹỹ hã habong do sa mahang tetyn hõm hyb n'aa. Ỹ karẽn paawä nayyw hẽ tabahõõ jat ti tëëg hadoo doo. 50 Tak'ëp da nesaa do ỹ bahoop da. Tak'ëp ỹ h'yy katón ta ti ỹ bahajaa bä kä. 51 Ỹ ahyy wät babä, bë ed'oo apäh, h'yyb nyyw gó badäk hahỹỹ hã habong do rababok hyb n'aa sa da hadoo do wë, ỹ an'oo bä do hyb n'aa. Tii d' bë hyb n'aa newë manäh. Ỹ ahyy wät do hyb n'aa, hëp ỹ n'aa raketyn bong da. 52 Hỹ jawén da, sa wakããn hedoo do ketyn hõm da hëp ỹ n'aa. Sa wakããn tamawoob hẽ hadoo do ragadoo da këh ỹ n'aa. Pawóp hẽ, dooh d' ragado bä. Ky kedak da hëp ỹ n'aa. 53 Ta wób da, sa yb sa taah daheeh ketyn bong da hëp ỹ n'aa. Ti hadoo né da sa ỹỹn sa toog daheeh, raketyn bong da hëp ỹ n'aa. Sa mayyn sa takaanh na-ããj da —näng mä Jesus ta ma matëg hã.

54 Ti m' hajõk do hã taky hadoo:

—Papỹỹj badëë hyng hẽnh naa naëng poo wäd bä, “Badah tabadoos”, näk bë kyyh. Te hub né hẽ, adoos né hẽ. 55 Ta karawaa me tagahëm bä, “Badah banäm”, näk bëëh. Te hub né hẽ, banäm né kä, baju né hẽ kä. 56 J'ooj madäk doo me ky ken'yym do bëëh! Bë h'yy genä né paawä naëng hadoos do heen n'aa hã, banäm do heen n'aa hã, dooh bë h'yy genä bä, da hẽ kä, ta heen n'aa bë hã kametëëh do hã†Naëng badoos do pooj jé, rahapäh ta heen n'aa. Tabanäm do pooj jé, rahapäh na-ããj hẽ ta heen n'aa. Hajõng Jesus pehuunh né paawä, dooh rah'yy genä bä P'op Hagä Do T'aah tado bä né hẽ. —näng mäh.

57 —Hëd n'aa bë hyb n'aa nanewëë bë daaj hẽ, baad hadoo do ji moo wät doo? 58 Bë ky n'aa tapaa pé sii bë ahõm bä, hyb n'aa jawyk do wë õm taky n'aa etyy hyb n'aa, taw'ããts hẽ ta hõõ bä, bë sii hõm do sii baad bë ber'oot, taberéd hõm hyb n'aa ta ti bë ky n'aa tamahũũm do hyb n'aa jawyk do wë. Tii d' bë nadoo bä, bë d' tamahũũm hyb n'aa jawyk do wë. Ta tii kä, warahén hã bë tabahaëënh, bë tadewäts bëëh hyb n'aa kä. 59 Baad bë ỹ maher'oot: Dooh d' bë anä bä kä tii bä, sahõnh hẽ bë nepaag bä —näng mä Jesus.‡Ji da hadoo do ji ky n'aa tapaa do ky n'aa had'yyt nado hahỹỹh. Hahỹỹ d' tahanäng pé na-ããj hẽ: Taw'ããts hẽ nayyw hẽ, ji hajaa nä bä, ji h'yyb tym ji benäm P'op Hagä Do wë, ta jawén ji tanarej'ãã hyb n'aa.