1 Ti m' Pariséw wób, Mosees ky n'aa jaw'yyk do ma mehetëk do wób na-ããj mäh, Jerusarẽnh bä naa han'aa do rabana Jesus wë, ti m' rabeaanh ta hã:

2 —H'ëëd hyb n'aa a ma matëg raky nadaheeh ër wahë makũ metëëk doo? Rawa do pooj jé, dooh ramoo ketsyyd bä ër wahë makũ rabahed'oo doo da! —näk mä sa kyyh.

3 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:

—Ỹ eaanh bë hã —näng mäh. —Tii ẽnh bë ky nadaheeh ẽnh P'op Hagä Do mejũũ doo? Bë wahë makũ mejũũ do bë ky daheeh? —näng mäh. 4 —Hahỹỹ da P'op Hagä Do kyyh: “Bë wehëë bë yb, bë wehëë bë ỹỹn.”*Esodo 20.12, Dew-Teronom 5.16 “Ji daj'ëëp ta yb, ta ỹỹn ky n'aa wasee doo.”†Esodo 21.17, Rewitikos 20.9 5 Tii d' né paawä ta kyyh, ta see hado däk bë metëëk doo —näng mä Jesus. —Hahỹỹ da bë kyyh: “Jé ta yb, ta ỹỹn hã taky hado bä, ‘Hã ỹ naa magadoo do pan'aa paawä, P'op Hagä Do matym n'aa däg tii. Dooh bë hã ỹ an'oo wäd bä’, taky hado bä, 6 tii bä, ta tii d' ky hadoo doo, dooh ji mejõ wäd bä ta tii me ta yb taweh'ëëh hyb n'aa”, näk bë kyyh. Bë wahë makũ ma metëëk do bë ky sũũt do hyb n'aa bë eréd hõm P'op Hagä Do mejũũ doo. 7 J'ooj madäk doo me ky ken'yym do bëëh! Baad né paa hahỹ P'op Hagä Do ky n'aa rod Isajas häd näng do kyyh bë ky n'aa: 8 “J'ooj madäk doo me ỹ raweh'ëëh. Sa kyyp tii. Dawëë sa h'yyb bawät mahǟnh ỹỹ. 9 Dooh këh ỹ tado bä ti rama metëëk doo. Raky n'aa jawyyg ub tii. Ti hyb n'aa daap hẽ ti ta ti ỹ rahyb n'aa jew'yyk doo”‡Isajas 29.13 —näng mä Jesus Isajas her'oot do paa P'op Hagä Do kyyh.

10 Ti m' hajõk do ta tii bä hab'ëëh do Jesus naëënh ta wë. Ti m' taky hadoo sa hã:

—Bë maa newë da, bë h'yy genä da ỹ her'oot do hã. 11 Ji noo me hajëng do hyb n'aa nado ji nas'aa däk P'op Hagä Do hã. Ji noo me hanyyh do tii, hanoo ji nas'aa däk do P'op Hagä Do hã —näng mäh.

12 Ti m' badah peej ta ma matëg raky hadoo ta hã:

—Mahapäh a kyyh, dooh taw'ããts hẽ tado Pariséw sa hã? —näk mä sa kyyh.

13 Ti m' panyyg gó m' Jesus ky gadoo:

—Kasog hõm da sahõnh hẽ joom Ee hỹ pong jé hawät do nejoom hõm doo —näng mäh. 14 —Na manäh. Na kamawejãn. Ta wób sa h'yyb mahũũm n'aa ty temah do tii. Ty tamah do ta da ty hadoo do tamahũũm bä, gadarong doo hẽnh rakajäk séd hã —näng mäh.

15 Ti m' Peed ky hadoo:

—Ãã mamaher'ood. Nyy d' mahanäng pé ta ti ji noo me hajëng do panyyg? —näng mäh.

16 Ti m' Jesus ky hadoo sa hã:

—Bë h'yy ganah'ood nä? —näng mäh. 17 —Ji hã hajëng doo, ji wog gó ti tabajëng, ta jawén anyyh p'aa hẽnh. 18 Tii d' nado ji noo me henyyh do hã. T'õp naa, ji h'yyb tym gó tabana tii. Ti né hẽ ti P'op Hagä Do hã ji nas'aa däg hanoo doo. 19 Ji h'yyb tym gó naa tabana nesaa do ji hyb n'aa newëë doo. Ji h'yyb gó naa né hẽ tabana ji da hadoo do ji daj'ëëp doo. Ji h'yyb gó naa tabana ji karẽn do ji bagä do ji ỹỹm nadoo do sii, ji patug nadoo do sii. Ji h'yyb gó naa né hẽ tabana ti ji ets'ëëk doo, daap hẽ ji da hadoo do ji ky n'aa tapaa doo, ji da hadoo do ji ky n'aa rejãã doo kä. 20 Ta ti hadoo do hyb n'aa P'op Hagä Do hã ji nas'aa däg. Ji moo kanets'yyt doo me ji awa do hyb n'aa nado ji nas'aa däg P'op Hagä Do hã§Pariséw, sahõnh hẽ Judah buuj wób sii hẽ, dooh rawëë bä, dooh rawa bä ramoo kanetsyyd bä pooj jé, sa wahë makũ mahetëk doo da. Baad ub né paawä ji moo ketsyyd bä ji awa, ji awëh do pooj jé, ta bahǟnh Pariséw ran'oo bä. Dooh ragenaag bä, hajõõ nuu me, sa wahë makũ mahetëk doo da ta wób sa moo ranahetsyyd bä. —näng mä Jesus kyyh ta ma matëg sa hã.

21 Ti m' ta tii b' naa Jesus bahõm hëëj panang Tiir häd näng doo, Sidõn häd näng do nedaa bä badäk doo hẽnh. 22 Ti m' ỹỹnh, Kanaãh buuj, Isaraéw buuj nado, ta tii bä hawät do ana kän Jesus wë. Ti m' tak'ëp mä ta kyyh Jesus hã tabetsẽẽ bä. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:

—Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo, —näng mäh —Dawi makũ panaa, —näng mäh —ỹ mat'yyd mehĩĩn! Tak'ëp nesaa do tok ỹ bahoop karap'aar h'yyb nesaa do ta hã hadäk do hyb n'aa —näng mäh.

23 Ti m' dooh Jesus ky gado bä. Ti m' ta ma matëg rabana ta wë, ti m' tak'ëp mä rabetsẽẽ ỹỹnh tamejõ hõm hyb n'aa. Hahỹỹ d' mä sa kyyh:

—Mamejõ hõm. Ër jawén tabana. Tageëëj had'yyt hẽ —näk mäh.

24 Ti m' ỹỹnh hã Jesus ky hadoo:

—Jããm hẽ Isaraéw buuj dawëë P'op Hagä Do mahǟnh habong do sa wë ỹ P'op Hagä Do mejũũ —näng mäh.

25 Ti m' Jesus wë ta taron nu paa me ỹỹnh bahyy häng. Ti m' taky hadoo:

—Ỹ mamasaa, Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo! —näng mäh.

26 Ti m' panyyg ky n'aa gó Jesus ky gadoo:

—Taw'ããts hẽ nado karepé sa waa ji ado hõm bä ji banoo hyb n'aa sa masããh awaar taah hã —näng mä Jesus kyyh ỹỹnh hã.

27 Ti m' ỹỹnh ky gadoo. Jesus kyy gó né hẽ m' taky hõm:

—Ehub né hẽ õm Tak'ëp Hyb N'aa Jawyk Doo —näng mäh. —Ti hado né paawä, awaar sii hẽ rabawa sa danäh waa hyyj tũũ kajäk doo —näng mäh.

28 Ti m' Jesus ky hado kän ta hã:

—Tak'ëp né hẽ mah'yy ka'eeh! Ti hyb n'aa ỹ an'oo däk hã ỹ metsẽẽ doo —näng mä Jesus ta hã.

Ti m' ti noo gó né hẽ tabahub däk ỹỹnh toog.

29 Ti m' Jesus tsyym kado kän. Karaj'aa Garirej häd näng do nabyy me tatabës. Ti m' tabasoop. Waëë hã m' tabasëëk, ti m' tabahyy sooh. 30 Hajõk rabana ta wë. Ramenaa ta wë nabong doo, ty temah doo, moo gedóm doo, tsyym gedóm doo, nabuuj gatemah doo, hajõk nahëë enäh do wób. Ti m' sa nahëë Jesus basog hõm. 31 Ti m' tsyym gedóm do aboo padëëk, nabong do paa aboo padëëk, ty temah do paa ty enä padëëk, ner'oot do paa er'ood padëëk, ta tii bä hab'ëëh do rabahapäh bä, rahyb n'aa meuuj kän mäh. Ti m' raj'aa etsëë kän P'op Hagä Doo, Isaraéw buuj h'yy kaha'eeh doo.

32 Ti m' Jesus naëëj nä ta ma matëg, tamaher'oot hyb n'aa. Ti m' taky hadoo:

—Ỹ t'yyd mehĩĩn hahỹ ër wë kata pad'ëëk doo. Tamawoob däg ta ǟh si ỹ rababok. Dooh sa waa péh. Dooh ỹ karẽn bä sah me rabaaj hõm bä. Naheba padäg da, degõn jëng da sah mahỹỹj ta hõõ bä —näng mä Jesus ta ma matëg sa hã.

33 Ti m' ta ma matëg raky hadoo:

—Hajõk né hahỹỹh. Nyy bä ãã baw'yyt babä sa waa? Dawëë bä. Dooh ta nawaa babä —näk mäh.

34 Ti m' Jesus beaanh:

—Nyy hẽ pãw bë wë? —näng mäh.

—Ti anäng setsi pãw, pawóp its tah'ỹỹb ned'ëëd is doo —näk mäh.

35 Ti m' Jesus mejũũ hajõk do rabehyy b'ëëh tũũ. 36 Ti m' tabasog däk pãw, tah'ỹỹb na-ããj mäh. Ti m' taky n'aa etsẽẽ sa waa hyb n'aa. Tii bä m' taganebäh boo kän, tets'ëë hõm mä ta ma matëg sa hã, rabets'ëë hõm hyb n'aa hajõk do sa hã kä. 37 Tii bä kä m', sahõnh hẽ m' rabawëë bong. Wog enä hõm mä sahõnh hẽ. Ti m' rabawëh do jawén paa bä m' mad'aak do ta ma matëg rabata däk arook gó. Setsi m' arook gedẽ hõm doo. 38  4 miw mä ajyy ti hawëë bong doo. Ỹỹj, karepé na-ããj hẽ m', dooh m' taketsén bä. 39 Ti m' hajõk do hã Jesus kedëë hõm jawén paa bä, tagatsëg sooh mä marakate gó. Ti m' tabahõm kän hëëj panang Magadãn häd näng do nedaa bä badäk doo hẽnh.