1 Ti m' Jesus ma metëëk ẽnh karaj'aa Garirej häd näng do nabyy me. Hajõk do nu sabuk mä ta hã. Ti hyb n'aa m' marakate gó tagatsëg sooh. Hajõk do ayyw b'ëëh mä ta takëën nabyy me. 2 Ti m' hajõõ m' tama metëëk mä sa hã panyyg ky n'aa me m'. Hahỹỹ d' mä ta kyyh:

3 —Bë hyb n'aa matakä hahỹ panyyg! Hỹ hadoo joom hejóm do bejoom joom tym. 4 Tatsawyh hõm joom tym. Joom tym tatsawyh hõm do wób ta tyw n'aa me takajäk, ti taw'ëëd rabajóh jëng. 5 Joom tym wób kajäk pä ta yt tabahadoo do jó. Kanahën its k'ããts tii bä. Ti nayyw hẽ taganyyh, kanahën d'os do k'ããts ta h'yyb. 6 Tabajuu bä, nayyw hẽ tatsawyy jëng, dooh ta kóm ta h'yyb. 7 Ta tym wób kajäk sasëng kóm banäng bä. Sasëng gajewäng bä kä, dooh tawëë wäd bä. Ti hyb n'aa dooh teag bä. 8 Ta tym wób kajäg kän baad tabadoo bä. Taganyyh, baad tabawäng, baad tabeaak. 30 nuu me tabejoom do bahǟnh tabeag kän baad tabadoo bä kajäk do ta tym wób. 60 nuu me tabejoom do bahǟnh tabeag kän ta tym wób. 100 nuu me tabejoom do bahǟnh tabeag kän baad tabadoo bä kajäk do ta tym wób kä —näng mä Jesus. Panyyg gó m' tabeh'ũũm.

9 Ti m' taky hadoo:

—Jé karẽn pé ỹ her'oot do tamaa newë bä, taw'ããts hẽ tahyb n'aa matakëë —näng mäh.

10 Ta jawén kä m', ta mab hẽ 12 hedoo do ta ma matëg hẽ kä, ta wób hẽ kä, rabeaanh ta hã nyy d' tahanäng pé m' ti panyyg. 11 Ti m' taky hadoo sa hã:

—Bë hã P'op Hagä Do an'oo däk bë bahapäh hyb n'aa pooj jé ji nahapäh do P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa hã. Ta wób sa hã, sa h'yyb gó naa maa new'ëë kanarẽn doo, sahõnh hẽ takaher'oot da panyyg ky n'aa me —näng mäh. 12 —Tii d' tawén hadoo, —näng mäh —“Rahegãã had'yyt né paawä m', dooh m' rah'yy genä bä. Ramaa newë had'yyt hẽ né paawä m', dooh m' tagah'ood bä sa hã. Dooh né rakarẽn bä P'op Hagä Do hã rah'yy kawereem hõm, P'op Hagä Do nawug hõm hyb n'aa nesaa do sa h'yyb gó hanäng doo”*Isajas erii wät doo gó Jesus beh'ũũm. Isajas 6.9-10 hã takerii däk tii. —näng mä Jesus kyyh sa hã.

13 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:

—Taganah'ood bä bë hã hahỹ panyyg, nyy d' tagahoot panyyg wób bë hã? —näng mäh. 14 —P'op Hagä Do kyyh herot doo, aj'yy joom tym hejóm do hadoo. 15 Joom tym ta tyw n'aa me kajäk do hadoo P'op Hagä Do panyyg maa new'ëë do wób sa hã. Ramaa newë sii hẽ, nayyw hẽ, P'op Hagä Do panyyg Nesaa Do Yb asog hõm sa h'yyb gó naa. 16 P'op Hagä Do panyyg maa new'ëë do wób, pä banäng bä kajäk do hadoo sa hã. P'op Hagä Do panyyg ramaa newë sii hẽ, nayyw hẽ, h'yy gadajaa gó ragadoo. 17 H'yy gadajaa gó ragado né paawä, nayyw hẽ rah'yy gejë hõm, joom kóm nanäng nä do hadoo sa hã. Hejoonh do kametä bä sa hã, sa hã rarahejã bä na-ããj hẽ P'op Hagä Do panyyg metëëk doo da rababok do hyb n'aa, nayyw hẽ rah'yy gejë hõm. 18 P'op Hagä Do panyyg maa new'ëë do wób, joom tym sasëng mahang kajäk do hadoo sa hã. 19 P'op Hagä Do panyyg ramaa napëë né paawä, rahyb n'aa newë had'yyt hẽ badäk hahỹỹ hã ji bawät do hã.†Ta ti hedoo do raty kanewad had'yyt hẽ. Rahyb n'aa tón had'yyt hẽ sa waa, sa taah, nyy d' rabad'oo doo. Dajẽẽr hã, sa ma ji tawadii do hã rahyb n'aa h'ũũm. Rah'yy karẽn do jawén rababok. Ti hyb n'aa P'op Hagä Do panyyg sa h'yyb gó hadäk do tawén nahõm. Joom neaak do hado däk tii. 20 P'op Hagä Do panyyg maa new'ëë do wób, joom tym baad tabadoo bä kajäk do hadoo sa hã. Ti ramaa newëë P'op Hagä Do panyyg, baad ragadoo, baad rabenäm sa h'yyb gó. P'op Hagä Do karẽn do baad ramoo bok tii kä. Joom 30 nuu me, 60 nuu me, 100 nuu me takejoom do bahǟnh tabeaak do hadoo tii —näng mä Jesus.

21 Ti m' taky hadoo ẽnh:

—Bë gataa sooh bë bag, ji waa hood yt hã, ji jó ỹỹh do yt hã bë bejën hyb n'aa apäh? Dooh. Ta bag bë dasooh ta tyng jó, baad ta bag däk hyb n'aa. 22 Ta ti hadoo da ỹ ma metëëk do hã: Sahõnh hẽ sa hã da hẽ kejën nä doo, sahõnh hẽ rah'yy ganenäh nä doo, kametä däk né da sa hã. 23 Jé karẽn pé ỹ her'oot do tamaa newë bä, taw'ããts hẽ tahyb n'aa matakëë —näng mäh.

24 Ti m' taky hadoo ẽnh:

—Taw'ããts hẽ baad bë matakä ti bë maa newëë doo. Bë matakëë do pénh, bë maa newëë do pénh, bë da P'op Hagä Do h'yy gan'yyh. Ti bahǟnh baad bë da tah'yy gan'yyh. 25 Jé h'yy ganyy däk doo, ti bahǟnh P'op Hagä Do banoo nä ta hã ta h'yy ganäng doo. Jé kanahën d'os hẽ h'yy ganäng doo, P'op Hagä Do ado hõm da ta hã kanahën had'os doo‡Ta ti tawén kado hõm sa hã, rahyb n'aa manatakëë do hyb n'aa. Dooh rahyb n'aa p'eed bä P'op Hagä Do panyyg hã. —näng mä Jesus.

26 Ti m' taky hadoo:

—Aj'yy joom tym hejóm do ky n'aa hadoo né hẽ P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa. 27 Ta ǟh tatebëj nuuj jé, adëb bä, atsëm, ta ti joom tym ganyyh, tabawäng. Dooh joom hejóm do hapëë bä nyy da tabawäng ti joom. 28 Ta daaj né hẽ joom k'ããts baw'ëëh. Pooj jé tagajewäng, tii b' tabaee däk, tii b' tabeag kän. 29 Ta ag wah'ëë däk bä kä, ta heen n'aa hã, tii bä kä joom näng do bak'ããd kän ta joom, joom ji nu gekãã do nahëë me —näng mä Jesus kyyh.

30 Ti m' Jesus ky hadoo ẽnh:

—Panyyg see ky n'aa me ỹ her'oot bë hã P'op Hagä Do bag'ããs do ky n'aa —näng mäh. 31 —Joom motaad häd näng do tym nad'ëëd is do hadoo né hẽ P'op Hagä Do bag'ããs doo, tadu doo noo gó. 32 Jããm nad'ëëd its né paawä ta tym, ji waa ty gamabuuj see bahǟnh tabawäng. Tak'ëp ta moo bawäng. Tii hã kä taw'ëëd batooj kän ta hã kä, tabadahẽẽm bä§Joom motaad häd näng do ky n'aa gó Jesus metëëh nyy da P'op Hagä Do bag'ããs do kah'ũũm, ny hadoo ta hã h'yy ka'eeh do kah'ũũm. —näng mä Jesus kyyh.

33 Hajõng ta ti hedoo pé panyyg ky n'aa gó Jesus baher'oot sa hã P'op Hagä Do panyyg n'aa. Jesus her'oot mä sa hã rahyb n'aa hajaa doo. 34 Sahõnh taher'oot do sa hã, panyyg ky n'aa me m' tamaher'oot. Sa mab hẽ, rabedoh bä m', Jesus baher'oot ta ma matëg sa hã nyy d' tahanäng pé panyyg gó teh'ũũm doo.

35 Ti noo gó m', tug bä kä m', Jesus ky hadoo ta ma matëg sa hã:

—Hamäh, ër atsëg hõm karaj'aa tamyyj jé.

36 Ti m' raberéd b'ëëh hajõk doo, ti m' ragatsëg t'oonh marakate gó Jesus gasooh doo gó. Ti m' rabatsëg kän. Marakate wób an'aa sa jawén. 37 Ti m' tak'ëp bah'ood bana. Tewëëp mä maadaka. Marakate tetaa m'. P'eets mä marakate bagyyb jëë paawä. 38 Marakate duu hẽnh mä Jesus baỹỹh. Ta nu tyng jó m' ta nu sooh.

Ti m' ta ma matëg ramebëë nyyh, ti m' raky hadoo:

—Ma matëg! Õm h'yy kanap'eed! Ër da ag'yyp! —näk mäh.

39 Ti m' tabas'ëëg gëët, ti m' bah'ood tameduuk. Ti m' maadaka hã taky hadoo:

—Bag hẽnh!

Ti m' bah'ood badoo wät. Badatih däk mäh.

40 Ti m' taky hadoo sa hã:

—Hëd n'aa tak'ëp bë beỹỹm? Dooh P'op Hagä Do hã bë h'yy kae nä bä? —näng mäh.

41 Ti m' tak'ëp mä rabeỹỹm bong, ti m' rakaner'oot sa mab hẽ:

—Jaa ti hỹỹ éh? Bah'ood, maadaka sii hẽ raky daheeh! —näk mä sa kyyh.