1 Am iga á tegava á ŋere antara itare maa, ŋa zlala ba suuwe an paare á yawe, kwaye ŋa de tsekwa am Kaus. Makuralla-aara, ŋa de tsekwa am Raudaus. Tsante am Raudaus, ŋa de tsekwa am Patara. 2 Duwa á ŋere, ŋa de shaa paare na á dem Finikiya, daaci ŋa naba demhe am huɗe-aara. 3 Daŋeraada átevege haha á Kiprus, ŋa nánna haha ŋanna am názlaɓa á ŋere, ŋere ŋa zlálá ba suuwe á dem haha á Siriya, ŋa de tsekwa am Tirus tate á tsekwa kazlaŋa á paare ŋanna. 4 Ŋa de shaa emnde a fetarfe am ekse ŋanna, daaci ŋa ga hare maka ázetáre. Sheɗekwe Cuɗeɗɗe a naba ndaaterhe názena ni watse á de shá Paul am Urusaliima na ge emnde a fetarfe ŋanna, itare keni ta naba mbeɗanu ge Paul geni a duka mazla-aara. 5 Amá ba zlauzle hare maka ŋanna wá, ŋa naba tsetehe, ŋá aŋkwa á zlálá. Daaci itare, antara ŋwasha-aha-aatare, ira egdzara-aatare, baɗemme ta puwaŋerse á dete iga a ekse, áte we á háye, ŋa kezlaa ugje áte we á háye ŋanna, ŋa magaa maduwa átirpalle.

6 Am iga á maduwa wá, ŋa magaa ájámimá shifa, ŋa ɗaleme am paare, itare keni ta naba da-aatare. 7 Tsante am Tirus, ŋa de tsekwa am Pautaulaimayi, áhuwa keni lyaraŋervaalya egdzar mama-aha á miya emnde a fetarfe, ŋa váha deppe ázetare. 8 Makuralla-aara ŋa tsetehe, ŋa de tsekwa am Kaysariya am mba á malum Filip, ŋane palle á emnde vuye na ndza ta dzeraterse am Urusaliima na. 9 Filip ŋanna wá, an gyaale-aha-aara ufaɗe darka á de gá zhele, tá aŋkwa á maga nabiyire.

10 Am haraŋeraahare cekwaaŋguɗi áhuwa, vacite umele, a naba semhe ge nabi á sa am Yahudiya zhera-aara Agabus. 11 Samsa áseze ŋere wá, a naba lyevaa náza ŋguɗa huɗe á Paul wá, a naba takwasaa sera-aha-aara, antara erva-aha-aara an ŋane, a ba ŋane: «Náwa názu a ndaanaa Sheɗekwe Cuɗeɗɗe: Edda á náza ŋguɗa huɗe na keni, tá de takwasán ba estuwa Yahudiya-aha am Urusaliima, tá de ɓelaterma am erva ge emnde a jeba umele.» 12 Ba ŋa cenaa una ŋanna wá, ba ŋere an ire á ŋere, antara egdzar mama-aha a ŋere na tá am Kaysariya na keni, ŋa ŋantaa ba sera ge Paul, geni a duka á dem Urusaliima na mázla-aara. 13 Amá a ba ŋane á elvan ge ŋere: «Labára ŋane kwá kyuwa na? Kwá kátá gyaigiyem lyawa am vuwa ge iya emtu? Iya wá, á tsaaka an takwasa, ba emtsa keni yá aŋkwa átekwa aɗaba Yaakadada á miya Yaisu.» 14 Jaŋerviyaaja eptsanaaptsa-aara. Daaci ndaŋeranka elva umele mázla-aara, a ba ŋere: A gevge ba namaari á Yaakadada.

15 Haraŋeraahare cekwaaŋguɗi áhuwa maa, am iga-aara ŋa naba tse, ŋa zlála á dem Urusaliima. 16 Ta daa á puwaŋerpuwa emnde umele am dágave á egdzar mama-aha a ŋere emnde a Kaysariya. Ta daŋerhe ba suuwe á dem mba á Manasaun zhel emnde a Kiprus umele, haraahare am fetarfire, daaci ŋa nja am mba-aara.

17 Daŋeraada am Urusaliima maa, lyaraŋervaalya egdzar mama-aha a ŋere emnde a fetarfe á ba an higa. 18 Makuralla-aara, a naba daŋerhe ge Paul á dem mba á Yakuba, ŋa de beƴaa jarammeje emnde a sawari á aiklaisiya baɗemme am mba-aara. 19 Daaci Paul a gater use, a ndaater názena a ganvaa Dadaamiya baɗemme am slera-aara na a maganaa ŋane am dágave á emnde a jeba umele na. 20 Cenarvaacena una ŋanna baɗemme wá, ta naba gálá Dadaamiya. Am iga-aara maa, a ba itare tá elvan ge Paul: «Ka cenáncena emtu egdza emmaaye? Emnde debu wányara am Yahudiya una fartarfe, amá baɗemme-aatare ta tsaa á ba áte *tawraita a Muusa. 21 Amá cenaráncena emnde ŋanna ta se ndahanaa emnde umele, a ba itare: Ka kwaratersaa ka ge Yahudiya-aha á miya na tá am ekse á emnde, geni a ƴaránƴa tawraita, a farka egdzara-aatare am sheɗekwe, a ɗabarka naɗe-aha á yahudiyire ɗekiɗeki. 22 Mí maganá estara kina? Aɗaba náwa watse tá cenáncena ganakini sakaasire. 23 Ekka wá, eccena názena ŋá bakaná ŋere. Náwa tá aŋkwa emnde ufaɗe, itare ta maganaa *waada ge Dadaamiya. 24 Aŋkwa á ceka sarte-aatare, herzhe tá de bárá, tá de sehá ire wá, ekka keni naba duwa antara itare, de baraabára ire á ŋa antara itare, biyaabiya názena tá kátá maganá itare ge sehá ire-aatare. Máki magakanaamága una wá, tá de diyeddiye emnde ganakini elva-aha na ta cenáncena tá aŋkwa ndaaná áte ka na, ɓaaka jirire am huɗe-aara ɗekiɗeki, mbate ekka keni ká aŋkwa á ɗaba ba tawraita á Muusa. 25 Náza á emnde a jeba umele na garevge emnde a fetarfe wá, ɓaaka elva. Aɗaba ŋa puwatertepuwa nalmesheri, ŋa ndaterndaha názu mi njante am sawari á miya, mi bateraa: A zarka hyuwa na má ta icante ge mága hele, a zarka uzhe, a zarka hyuwa na má icaranteka an ica, a magarka gwardzire.»

26 Daaci makuralla-aara, a naba duhe ge Paul antara emnde ufaɗe ŋanna, ta de baraa ire-aatare áte naɗe á Yahudiya-aha. Zlaruzle am mága slera á cuɗeɗɗire ŋanna, Paul a de ndaanhe ge *liman am huɗe á mashidi, a ba ŋane: «Am iga a hare vuye wá, watse ŋá eptsa, ŋá sawa an sadake-aha á ŋere, á se zlauzle slera á bárá á ŋere.»

27-28 Ba hare vuye ŋanna keni herzhe á ceka wá, saremsa Yahudiya-aha umele á sawa am haha á Aziya. Itare ba ta puwete ice-aatare áte Paul wá, ta naba fante hula: «Tá áme dawale-aha á *Iserayiila-aha! Sawmbare! Náwa ŋane zhel na jemje ɗába am sleɗe baɗemme, aŋkwa á ɓalaterá waazu-aara ge emnde baɗemme, a bantsa ŋane ma miya emnde a Iserayiila, ma *tawraita á Muusa, ma mashidi á miya ƴaikke na, baɗemme ɓaaka nampire-aara ɗekiɗeki á bina! Zlaɓe ádaliye, náwa a naba saa emnde a jeba umele á sem huɗe á mashidi, a se badzanve sleɗe cuɗeɗɗe na.» Daaci ta tsante ervauŋɗe á emnde, ta naba eksevaa Paul. 29 Ta kurken Paul a saa emnde a jeba umele á sem huɗe á mashidi na wá, aɗaba ta naa Tauraufinus zhel emnde a Aifaisus, ta antara Paul am huɗe á berni, daaci ta kurken a daa zhel ŋanna á dem mashidi keni.

30 Labáre ŋanna de gyantegya huɗe á berni baɗemme, emnde ta sawa á ba an zhagade, ta eksevaa Paul, ta teɗese am mashidi, ta haɗanu ge mashidi ba watsewatse. 31 Itare tá kátá zlanaazle shifa am Paul, amá kerteŋ damda labáre á deza male á sawji-aha á Rauma geni weshaptewesha huɗe á Urusaliima. 32 Ba watsewatse, ŋane keni a ɗante male-aha am sawji-aha, ta naba jemaa sawji-aha ta dem tate á elva ŋanna. Emnde a ekse ba ta naa male á sawji-aha, antara sawji-aha-aara na wá, ta naba ƴaa ja Paul mázla-aara. 33 Daaci duwa á male á sawji-aha á deza Paul, a eksevaahe, a ba ŋane á elvan ge sawji-aha: Puwawtepuwa tsavaytsavaye buwa áte ŋane. Lauktu a fantau ge ndáva sera á elva áte zhel ŋanna, a ba ŋane: Zhel ekse-ara ŋane? A gu uwe? 34 Amá emnde baɗemme ma ware keni á ndáhá ba náza-aara, ura umele á hula ba dey. Am á cenánka jirire á názena ta janaa átugena na, a ba ŋane á elvan ge sawji-aha: Dawánda á dem dala á kure. 35 Am sarte na daraada sawji-aha an Paul am tate á ɗálá á dem dala, ta naba eksante Paul am erva, ta kante á dem zhegela, aɗaba wáva na tá aŋkwa á ɗabaterá emnde a ekse an ŋane. 36 Aɗaba tá aŋkwa á ɗabaterá á ba an ndzeɗa, antara hula, á ba itare: A daaka an shifa!

37 Herzhe sawji-aha tá dánda Paul á dem huɗe á dala-aatare wá, a ba Paul á elvan ge male-aatare an elva a Yunaniŋkau: «Yá shánsha emtu baráma ge ndahak elva cekwaaŋguɗi?» A ŋwanante a ba ŋane: «Iyau, diyakdiya elva a Yunaniŋkau? 38 Una wá, mbate ka zhel emnde a Misera na jaaja ervauŋɗe, a zhagadaa á dem kaamba antara kwakwáne-aha-aara debu ufaɗe, tá an náza erva-aatare baɗemme na, una watse ka ŋane ka?» 39 A ŋwete ge Paul, a ba ŋane á elvan ge ŋane: «Iya ya ba ura Yahudiya miyenne, ta yiya am berni á Tarsus am haha á Silikiya. Ya egdza a berni ƴaikke. Tasle á ŋa viteva seke baráma, yá ndaaterse elva-aaruwa ge zlamaakelaawa.» 40 Male á sawji-aha na a naba ƴanaa baráma. Daaci a tsaahe ge Paul áte tate a ɗala á dem dala á sawji-aha, a katerante erva ge zlamaakelaawa, a magateraa nalaama ganakini a ɗaruɗe. Tseriiye ɗaruɗa emnde baɗemme, ba seke ndza ɓaaka duksa. Daaci Paul a fantau ge ndaater elva an elva a Ibraniŋkau, amaana: elva a ekse-aara.