10
Ɗoŋ kʼIzirayel adda balɗa
Zemɓa ki nuŋ, ni dehu kun a dʼelke a sulɗi ɗoŋ an iide a moŋgiɗagey Yawudiyagi ti kaaga. Kane pay Raa yʼan da tʼan diibe dondirso ti diʼn dokkiyo*10.1 Kun wollo adda mattup ki Egzod 13.21-22; 14.19-20., wo pay an diipiɗa bar Teezewo10.1 Kun wollo adda mattup ki Egzod 14.22-29.. Adda dondirso wo adda bar Teezowo gette, kane geŋ miŋ pay aa an ti zuyye batem wo an a ti gitte ti Muusa kaŋ soo. Kane pay an dʼiimi omɓadaŋ tiŋ soo ere a urzi kʼUnde. Wo kane pay an dʼiiɓe soɓadaŋ tiŋ soo ere a urzi kʼUnde. Ɗerec, a urzi kʼUnde kane an iiɓe ahu ɗoŋ uɗɗe tʼadda zumbulu10.4 Kun wollo adda mattup ki Egzod 16.35 wo Nombire 20.8-11. wede a urzi kʼUnde. Zumbulu geŋ yoŋ ti kane yi diʼn daaniya, wo geŋ miŋ yoŋ Almasi. Iŋkino toŋ, pay an tʼize sulɗi ɗoŋ Raa ulbí i-ki dʼize uŋse ye. Kono kʼiŋkino an tʼindita adda balɗa§10.5 Kun wollo adda mattup ki Nombire 14.16., a guute miibi ɗaŋŋal ɗoŋ i kʼize olɗiko ye me.
Sulɗi ɗoŋ an iido a kane geŋ, a kine aakede urzi in di wolle in ki dʼise olɗiko ye. Iŋkino kine in kʼooli tuddiŋ kʼisiyo sulɗi ɗoŋ ulpi tudde ti dehu, aa kane gʼaaze ti kaaga gen̰n̰o ye*10.6 Kun wollo adda mattup ki Nombire 11.4.. A loŋgayi kun ottile ye, aa ɗoŋ oŋgo ti diinayaŋ gʼaaze me. Ɗerec, ono eŋ an riiŋe ti kaaga adda mattup ki Raa, anʼde: «Ɗuwo an di-guune omɓo ti soɓo, saŋ maŋ an tʼiiziga ommire, wo an dʼisiyo sulɗi pitiŋko10.7 Kun wollo adda mattup ki Egzod 32.6.Kine in ooli tuddiŋ a isiyo boliyo ye, aa ɗoŋ oŋgo ti diinayaŋ gʼaaze ti kaaga geŋ me, iŋkino adda kʼonniyo soo ɗaŋŋal ɗoŋ dupu ada sire makumu aɗo an tʼinda10.8 Kun wollo adda mattup ki Nombire 25.1-18.. Kine piɗipiɗin̰ Galmeega in yi naame ye, aa ɗoŋ oŋgo ti diinayaŋ gʼaaze ti kaaga wo kane mimbayi an diʼn ihite an tʼinda§10.9 Kun wollo adda mattup ki Nombire 21.5-6.. 10 Ki ɗaŋgu kun gurgire ye, aa ɗoŋ oŋgo ti diinayaŋ ga gurgire ti kaaga a tukki Galmeega Raa, wo kane geŋ maaleeka wede ki lattiya yʼiido yʼan îide*10.10 Kun wollo adda mattup ki Nombire 17.6-14..
11 Sulɗi ɗoŋ iido a kane geŋ, a kine aakede urzi in di wolle in ki dʼise olɗiko ye. Iŋkino an tiʼn riiŋe adda mattup ki Raa, kono an in diʼn zaape a urzi, kine ɗoŋ i lekkiyo a onniytagi ɗoŋ kʼita eŋ me. 12 Geŋ iŋkino wede yʼelkiyo yoŋ toogo a urzi zaapu kʼaddí a Isa maŋ, yi koona metike yi tʼoora ye. 13 Naamiya daggiya ere kun ooniyo gette, todʼtiŋ aa ere ɗuwo pay an ooniyo gettiyo. Raa yoŋ yi seeɗu zakiɗi a munɗa wede yi ruute yʼaasa, iŋkino yʼun kiʼn oola adda naamiya daggiya i ki ceera egguŋ ye. Wo ɗe aame un iido naamiya daggiya toŋ, Raa yʼun tʼela toogo kun dʼomɓin̰a wo soŋ urzi kun tʼaɗɗa.
Kun ottile a loŋgayi ye
14 Kono kamo zemɓa ki nuŋ kune ɗoŋ ki geyyiso, kun ti leɗɗo dokki tʼurzi loŋgayi me. 15 Nuŋ, nʼun rootiyo aakede a ɗuwo ɗoŋ an dʼede suuniyo kʼono. Iŋkino a onamó ni rootiyo eŋ, a suuno kune batum. 16 Ki kotto kop wede ti soɓo adda in di rootiyo koɗuwo a Raa in di soɓo kaŋ soo geŋ, yʼin tiʼn kettiyo kaŋ soo ti puuzo kʼAlmasi te. Wo soŋ mappa wede in di ɓorkiso in tʼomɓo kaŋ soo geŋ, yʼin tiʼn kettiyo kaŋ soo ti tudde kʼAlmasi me10.16 Kun wollo adda mattup ki Matiye 26.26-28; Markus 14.22-24 wo Lik 22.19-20.. 17 Ɗerec, i dʼede mappa soo, wo ise kine ɓaadaŋ toŋ, geŋ in tʼize aa tudde soo, kono kine pay in dokkiɗe miŋ mappa soo gen̰n̰o.
18 Kun elko ɗoŋ kʼIzirayel geŋ, ɗoŋ aaɗumu sey wede an eliyo seɗeke a Raa a ume seɗeke geŋ, ki kotto an di lekkiyo kettiyo kaŋ soo ti Raa, yode wede an i ize ume seɗeke gen̰n̰o10.18 Kun wollo adda mattup ki Lebitik 7.6,15-16.. 19 Iŋkino maŋ, nuŋ nʼa roote moo me? Nʼa tʼeese sey wede an ele seɗeke a loŋgayi, ti loŋgayi batum miŋ, kaneʼŋ ki bita ye ko? 20 Eyye, kaneʼŋ ki bita! Wo ɗe senɗikagi ɗoŋ ki ɗoŋ i ki suune Raa ye an eliyo geŋ, an eliyo a siitanɗani, a Raa ye§10.20 Kun wollo adda mattup ki Deeterenom 32.17.. Iŋkino maŋ, nuŋ ni ki dehu ye kun a di kette kaŋ soo ti siitanɗani me. 21 Kune kun kʼaane kun ki siɓe kop sire ye, kop ki Galmeega wo kop ki siitanɗani me. Omɓo sire kun kʼaane kun ki dokkiɗa ye, omɓo ki Galmeega wo omɓo ki siitanɗani te. 22 Kunuŋ in dehu in tʼooziga kolɓiso Galmeega ko*10.22 Kun wollo adda mattup ki Deeterenom 32.21.? In elkiyo miŋ kine toogo in jiire yode ko? Aha, iŋkino ye.
Kun iso pay a urzi wede a tʼele tamma a Raa
23 Ɗoŋ oŋgoŋ an rootiyo, anʼde: «Urzi ede kʼisiyo munɗa tuuku toŋ maŋ.» Ɗerec iŋkino, wo ɗe kane sulɗi geŋ pay beehiye ye10.23 Kun wollo adda mattup ki 1 Korent 6.12.. «Urzi ede kʼisiyo munɗa tuuku toŋ maŋ.» Ɗerec iŋkino, wo ɗe sulɗi pay geŋ a ki nooge ye kʼa tʼihira a urzi zaapu kʼadde a Isa me. 24 Geŋ wenɗa soo toŋ yi deha munɗa wede kʼaggadí ɗaŋŋal ye, wo ɗe wede tuuku toŋ yi deho bakadí yi-tʼoone kay.
25 Sulɗi ɗoŋ pay kun owile a suuk geŋ, kun iwiloʼŋ kun oomo, daa tondiyo eŋ sey an ele a loŋgayi koo me10.25 Di kane ɗoŋ Korent geŋ, sey wede an eliyo seɗeke a loŋgayi toŋ maŋ an tʼamɓu ki suuk an tʼowile., kono elkiyaguŋ ere kun di suuniyo munɗa eŋ beehiye eŋ ulsu gette a ki tʼise sire ye. 26 Ni rootiyo iŋkino kono ono eŋ an riiŋe ti kaaga adda mattup ki Raa, anʼde: «Siiɗo ti sulɗi pay eego geŋ, kane ki Galmeega Raa§10.26 Kun wollo adda mattup ki Soom 24.1.
27 Aakede wede yi ki ziipe addí a Isa ye geŋ yʼunni wiike omɓo di yode, wo kun iyye kun ette maŋ, munɗa wede yʼun ele geŋ kun oomo, daa tondiyo eŋ sey an ele a loŋgayi koo me. Iŋkino elkiyaguŋ ere kun di suuniyo munɗa eŋ beehiye eŋ ulsu gette a ki tʼise sire ye. 28 Wo ɗe aame wede doolo yʼun ruuta: «Sey eŋ an ele seɗeke a loŋgayi» maŋ, kono ki wede un gize geŋ kun aaɗima ye, wo soŋ kono ki elkiyo ere ki suuniyo munɗa eŋ beehiye eŋ ulsu gette a ki tʼise sire ye. 29 Aame ni rootiyo «ki elkiyo ere ki suuniyo munɗa eŋ beehiye eŋ ulsu» maŋ, ni ki rootiyo ti elkiyaguŋ ere kun di suuniyo munɗa eŋ beehiye eŋ ulsu gettiyo ye, wo ɗe ni rootiyo ti ere ki wede un gize gen̰n̰o. Wo ɗe nuŋ wede o dʼede urzi nʼaase munɗa aa addó i dehu miŋ, ki moo me elkiyo ere ki suuniyo munɗa eŋ beehiye eŋ ulsu ki wede doolo gette tʼa ɗekke booro eedó me? 30 Aame a omɓo ni rootiyo koɗuwo a Raa maŋ, wo ki moo me wenɗa yʼa roote ulsu a tukki nuuno, kono kʼomɓo ere ni ruute koɗuwo a Raa te?
31 Iŋkino maŋ ise kun omɓo, ise kun soɓo wo ise kun ise munɗa tuuku toŋ maŋ, kun iso pay a urzi wede a tʼele tamma a Raa. 32 A lekkiyaguŋ gette, kun isa ye munɗa wede wenɗa yi-tʼoore adda kʼolɗiko me, ise a Yawudiyagi, ise a Yawudiyagi ye, wo a ɗoŋ ki Raa ogiyso ti suma kʼIsa toŋ maŋ. 33 Geŋ iŋkino nuŋ batum ni dehu ɗuwo pay ulbaŋ an dʼise uŋse a sulɗi ɗoŋ pay nʼisiyo geŋ me. Ni ki dehu munɗa kʼaggadó ɗaŋŋal ye, wo ɗe ni dehu munɗa wede aase beehiye a ɗoŋ ɓaadaŋ kono Raa yʼan diʼn utte.

*10:1 10.1 Kun wollo adda mattup ki Egzod 13.21-22; 14.19-20.

10:1 10.1 Kun wollo adda mattup ki Egzod 14.22-29.

10:4 10.4 Kun wollo adda mattup ki Egzod 16.35 wo Nombire 20.8-11.

§10:5 10.5 Kun wollo adda mattup ki Nombire 14.16.

*10:6 10.6 Kun wollo adda mattup ki Nombire 11.4.

10:7 10.7 Kun wollo adda mattup ki Egzod 32.6.

10:8 10.8 Kun wollo adda mattup ki Nombire 25.1-18.

§10:9 10.9 Kun wollo adda mattup ki Nombire 21.5-6.

*10:10 10.10 Kun wollo adda mattup ki Nombire 17.6-14.

10:16 10.16 Kun wollo adda mattup ki Matiye 26.26-28; Markus 14.22-24 wo Lik 22.19-20.

10:18 10.18 Kun wollo adda mattup ki Lebitik 7.6,15-16.

§10:20 10.20 Kun wollo adda mattup ki Deeterenom 32.17.

*10:22 10.22 Kun wollo adda mattup ki Deeterenom 32.21.

10:23 10.23 Kun wollo adda mattup ki 1 Korent 6.12.

10:25 10.25 Di kane ɗoŋ Korent geŋ, sey wede an eliyo seɗeke a loŋgayi toŋ maŋ an tʼamɓu ki suuk an tʼowile.

§10:26 10.26 Kun wollo adda mattup ki Soom 24.1.