1 Tyam nꞌadsoojʉmbítyʉts diꞌibʉts miits xyajtʉʉdʉp. Tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ ko oy es kyaj ja̱ꞌa̱y pyʉktʉ. 2 Per kom ta nimay diꞌibʉ mʉꞌinduundʉp, pa̱a̱ty niduꞌuk niduꞌugʉ yedyʉjkʉty myʉdátʉp ja kyʉꞌʉm nʉdoꞌoxy, es nandʉꞌʉn niduꞌuk niduꞌugʉ toxytyʉjkʉty myʉdátʉp ja kyʉꞌʉm ñaꞌay. 3 Yʉ kasa̱a̱dʉ yedyʉjk kyuydyúnʉp diꞌibʉ pátʉp ttúnʉt mʉdʉ ñʉdoꞌoxy es nandʉꞌʉn ja kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk kyuydyúnʉp diꞌibʉ pátʉp ttúnʉt mʉdʉ ñaꞌay. 4 Yʉ kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk kyaj yʉꞌʉ jeꞌeyʉ natyuꞌuk tjaꞌaꞌáty ja kyʉꞌʉm niniꞌx, mʉʉt ja ñaꞌay tjaꞌaꞌáttʉ. Es nandʉꞌʉnʉ dʉꞌʉn ja kasa̱a̱dʉ yedyʉjk kyaj yʉꞌʉ jeꞌeyʉ natyuꞌuk tjaꞌaꞌáty ja kyʉꞌʉm niniꞌx, mʉʉt ja ñʉdoꞌoxy tjaꞌaꞌáttʉ. 5 Katʉ mnayjyʉjpkuga̱jxʉdʉ nixim niyam, ni ja yedyʉjk es ni ja toxytyʉjk. Pʉn mnayꞌʉʉ mnaygya̱jxʉdʉp es mnaymyastuꞌuda̱ꞌa̱nʉdʉ tuk tiempʉ es mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉt es ok mnaybyuwa̱ꞌa̱gʉdʉt jatʉgok, mba̱a̱t dʉꞌʉn xytyundʉ ko tʉ xyꞌaga̱jxtúktʉ pʉn na̱a̱k xʉʉ mnaymyastuꞌuda̱ꞌa̱nʉdʉ. Per ko tpa̱a̱dʉt ja tiempʉ, net jatʉgok mnaybyuwa̱ꞌa̱gʉdʉt, kʉdiibʉ ja mʉjkuꞌugópk Satanás myajpekytyúnʉdʉt mʉt ja wiinkpʉ ko mꞌawaꞌxyꞌíttʉ.

6 Dios kyajts xytyuknipejky es nꞌanʉʉmʉdʉ tya̱a̱dʉ, jeꞌeyʉdsʉ dʉꞌʉn njʉna̱ꞌa̱ñ éxtʉm tuꞌugʉ nga̱jxwíjʉnʉts. 7 Ʉj jajʉna̱a̱mbʉts es dʉꞌʉnxyʉp nidʉgekyʉ mjikyꞌattʉ naydyuꞌuk éxtʉm ʉj. Per wiꞌixʉm ja Dios mmoꞌoyʉdʉ niduꞌuk niduꞌuk ja madakʉn, dʉꞌʉn mjikyꞌáttʉt naydyuꞌuk o kasa̱a̱dʉ.

8 Ʉj nꞌanʉʉmʉdʉ miidsʉty naydyuꞌuk ʉna̱ꞌkʉty, kixyʉdoꞌoxyʉty esʉ kuꞌekytyoꞌoxyʉty, oy jaꞌijty ko kyaj mbʉktʉ, éxtʉm ʉjʉn. 9 Per pʉn kyaj mmada̱ꞌa̱ga̱ꞌa̱ndʉ mꞌíttʉt naydyiꞌigyʉty, waanʉ oy es mdimpʉ́ktʉt, kʉdiibʉ mnayyajtóyʉdʉt mʉdʉ tsojkʉn.

10 Per ja diꞌibáty tʉ pyʉktʉ, ndukꞌanaꞌamdʉpts es kyaj ñaymyastuꞌudʉdʉt. Tya̱dʉ anaꞌamʉn tʉyꞌa̱jtʉnʉꞌʉ. Kyajts ʉj nꞌanaꞌamʉnʉty, ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm dʉꞌʉn ja ꞌyanaꞌamʉn. 11 Es pʉn ja pʉ́n tmastuꞌuty ja ñaꞌay, naydyiꞌigyʉ dʉꞌʉn ꞌyítʉty, o nik oy ttimnijodʉmbítʉt ja ñaꞌay. Nandʉꞌʉnʉ yedyʉjkʉty kyaj tmastuꞌudʉt ja ñʉdoꞌoxy.

12 Yʉ wiinkpʉty nꞌanmaabyʉts mʉdʉdsʉ ngʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ. Ko pʉn jaa yʉ nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm tnʉdoꞌoxyꞌáty tuꞌuk diꞌibʉ kyaj nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm es ꞌyaꞌijxʉp tsyʉʉnʉt mʉdʉ ñaꞌay, yʉ nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm kyaj tmastuꞌudʉt ja ñʉdoꞌoxy. 13 Es pʉn yʉ nmʉmʉbʉjkpʉ toxytyʉjk myʉda̱jtypy tuꞌugʉ ñaꞌay diꞌibʉ kyaj nmʉmʉbʉjkpʉꞌa̱jtʉm, pʉn ꞌyaꞌijxʉp tsyʉʉnʉt mʉdʉ ñʉdoꞌoxy, kyaj tmastuꞌudʉt ja ñaꞌay. 14 Mʉt ko ja kasa̱a̱dʉ yedyʉjk diꞌibʉ kyaj Dios tmʉdúñ es ꞌyakjikyꞌaty mʉdʉ ñʉdoꞌoxy diꞌibʉ Diosmʉduump, ꞌyaxá̱jʉp ja Diosʉ kyunuꞌxʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja ñʉdoꞌoxy. Es ja kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk diꞌibʉ kyaj Dios tmʉdúñ es ꞌyakjikyꞌaty mʉdʉ ñaꞌay diꞌibʉ myʉdiimpy ja Dios, ꞌyaxá̱jʉp ja Diosʉ kyunuꞌxʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja ñaꞌay. Pa̱a̱ty ja ꞌyuꞌunk ꞌyʉna̱ꞌkʉty kyaj dyʉꞌʉnʉty éxtʉmʉ diꞌibʉ kyaj Dios tmʉdúñ. Niꞌigʉ tꞌaxa̱jʉ ja Diosʉ kyunuꞌxʉn mʉt yʉꞌʉgyʉjxm ja tya̱a̱k o tyeety diꞌibʉ Diosmʉduump.

15 Pʉn ja diꞌibʉ kyaj tmʉdúñ ja Jesukristʉ tmastuꞌuda̱ꞌa̱ñ ja ñʉdoꞌoxy o ñaꞌay mʉt ko tmʉdúñ ja Jesukristʉ, naꞌix waꞌan tnejxy. Pʉn dʉꞌʉn ttseky, ja kasa̱a̱dʉ yedyʉjk o ja toxytyʉjk diꞌibʉ myʉdiimpy ja Jesukristʉ, kyaj jyatyimnigutíkyʉty es kyaj ñaywya̱ꞌxʉdʉt, jaꞌa ko mʉt ko kyanaywya̱ꞌxʉdʉt, ta nʉjx dyajtʉ́kʉdʉ tsipkajxy. Es ja Dios tʉ mdukniwówʉdʉ es mjikyꞌáttʉt agujk jotkujk. 16 Mʉt ko mij toxytyʉjk, Jesukristʉ myʉbʉjkpʉ, kyaj xyñijawʉ pʉn mijtskyʉjxm ja mñaꞌay diꞌibʉ kyaj yʉꞌʉdyʉ Jesukristʉ myʉbʉjkpʉ tmʉbʉ́kʉt ja Jesukristʉ es ñitsoꞌogʉt. Es mij yedyʉjk, myʉbʉjkpʉ Jesukristʉ, kyaj xyñijawʉ pʉn mijtskyʉjxm ja mnʉdoꞌoxy diꞌibʉ kyaj yʉꞌʉdyʉ Jesukristʉ myʉbʉjkpʉ tmʉbʉ́kʉt ja Jesukristʉ es ñitsoꞌogʉt.

17 Oytyim wiꞌix tsooty, niduꞌuk niduꞌuk mjikyꞌáttʉp dʉꞌʉn éxtʉm ja Dios myajmada̱ꞌa̱gʉdʉ, es dʉꞌʉn éxtʉmʉ naty mꞌittʉ ko ja Dios mwoojʉdʉ. Dʉꞌʉnʉts nyajnigutúkʉ ma̱jaty ja mʉbʉjkpʉtʉjk ñaymyúkʉdʉ. 18 Pʉn ja Dios wyeepy niduꞌuk diꞌibʉ tʉ yajtsíky waanʉ*Ix Lukʉs 1:59., waꞌanʉ tya̱a̱dʉ tweꞌemy dʉꞌʉñʉ. Es pʉn wyeepy tuꞌuk diꞌibʉ kyaj tsyíkyʉty waanʉ, waꞌan kyaj dyajtsíky. 19 Oy tʉ yajtsíky o kyayajtsujkpʉ, ni ti tkatsooty. Diꞌibʉ sitʉy nigutiky es nguydyuꞌunʉm, jaꞌa es nduꞌunʉm éxtʉm ja Dios dyajnigutúkʉ. 20 Niduꞌuk niduꞌugʉ ja̱ꞌa̱yʉty wyʉꞌʉmʉt éxtʉmʉ naty ko ja Dios wyoojʉ. 21 Pʉn juyʉ naty mꞌity ko Dios mwoojʉ, katʉ ti xyjawʉ mʉt yʉꞌʉ. Per pʉn mmoꞌoyánʉdʉp ja mꞌawa̱ꞌa̱tstumꞌa̱jtʉn, axá̱jʉdʉ. 22 Pes diꞌibʉ naty juy ijtp ko Dios wyoojʉ es tmʉbʉ́kʉt ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm, tyam awa̱ꞌa̱tstúm ma̱ Nindsʉnꞌa̱jtʉm; es nandʉꞌʉn ja̱jtpʉ dʉꞌʉn ja ja̱ꞌa̱y diꞌibʉ naty ijtp awa̱ꞌa̱tstúm ko Dios wyoojʉ, tyam ꞌyity juybyʉn ma̱ yʉ Jesukristʉ. 23 Dios tʉ mjúyʉdʉ tsoba̱a̱ty. Katʉ mnayyákʉdʉ éxtʉm juybyʉn ma̱ yʉ ja̱ꞌa̱yʉty. 24 Pes dʉꞌʉn, mʉguꞌugítʉty, waꞌan dʉꞌʉñʉm niduꞌuk niduꞌuk tꞌity éxtʉm ko ja Dios wyoojʉ.

25 Tyam nꞌadsoojʉmbítyʉts diꞌibʉts xyajtʉʉdʉp pʉn mba̱a̱t pyʉktʉ mꞌuꞌungʉ kixyʉdoꞌoxyʉtypyʉ, o kyaj. Yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Jesukristʉ kyaj oj xytyukmʉnikaagʉts ni ti ka̱jxwíjʉn mʉdʉ tya̱a̱dʉ dʉꞌʉmbʉ; per nwinma̱ꞌa̱ñmyooydyʉpts ʉj, éxtʉm tuꞌuk diꞌibʉ mba̱a̱t xymyʉbʉktʉ jaꞌagyʉjxm ko Nindsʉnꞌa̱jtʉm tʉts xypyaꞌꞌayoy. 26 Mʉt ko tyam nyajna̱jxʉnʉ nimʉja̱a̱ ja tiempʉ, pa̱a̱ty ʉjtsʉmʉ ngʉꞌʉm winma̱ꞌa̱ñ nik oy ko ja ja̱ꞌa̱yʉty ꞌyakꞌittʉ dʉꞌʉñʉ. 27 Pʉn jamʉ mnʉdoꞌoxy, kyaj xymyastuꞌudʉt; es pʉn kyaj pʉ́n, kyaj xyꞌʉxta̱ꞌa̱yʉt. 28 Es pʉn mbʉjktʉp, kyaj yʉꞌʉ pyojpʉty. Per diꞌibáty pʉjktʉp, tyimmʉdatándʉp ja ꞌyamay jyotmáyʉty ma̱ tya̱dʉ jikyꞌa̱jtʉn, es ʉj kyajtsʉ tya̱a̱dʉ njatseky.

29 Mʉguꞌugítʉty, diꞌibʉts njaꞌꞌandijpy, yʉꞌʉ tya̱a̱dʉ ko waanʉ jeꞌeyʉ nꞌakmʉda̱jtʉm ja tiempʉ. Aya̱ bom ja diꞌibáty kasa̱a̱dʉty dʉꞌʉn ꞌyakjikyꞌáttʉt éxtʉmxyʉp tʉ kyadimpʉktʉ. 30 Diꞌibʉ ijttʉp jotmaymyʉʉt, dʉꞌʉn ꞌyꞌítʉt éxtʉm kyadimmay kyadimta̱jtʉ. Diꞌibáty ijt xoondʉp, naybyʉjta̱ꞌa̱gʉdʉp éxtʉm kyadimxonda̱ꞌa̱ktʉ. Es diꞌibáty ti tʉ tjuydyʉ, jikyꞌáttʉp éxtʉm tkadimjaꞌajʉty diꞌibʉ naty tʉ tjuy. 31 Diꞌibʉ ya̱ naxwiiñ mdukꞌijt mdukxoondʉp, myajtúndʉp ja̱ꞌa̱jʉn mʉʉt, ni xykyadimtukmʉj xykyadimtukpa̱a̱dʉt, mʉt ko na̱jx kʉjxp diꞌibʉ ijtp naxwiiñ.

32 Ndsejpyʉts es miits kyaj ti mnaydyukmay mnaydyuktá̱jʉdʉt. Yʉ naydyuꞌuk ʉna̱ꞌktʉjk yʉꞌʉ ꞌya̱a̱ꞌa̱jty jyotꞌa̱jtypy wiꞌix mba̱a̱t tmʉjjáwʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm. 33 Per ko pyʉjknʉdʉ, yʉꞌʉ myaay wyijtsypy diꞌibʉ ya̱ naxwiiñ es wiꞌix mba̱a̱t dyajxondaꞌaky ja ñʉdoꞌoxy. 34 Nan tʉgatsyʉꞌʉ yʉ kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk mʉdʉ diꞌibʉ kyaj kyasa̱a̱dʉty. Ja diꞌibʉ kyaj kyasa̱a̱dʉty wyinma̱ꞌa̱ñꞌajtypy diꞌibʉ jyaꞌaꞌa̱jtypy ja Nindsʉnꞌa̱jtʉm es dʉꞌʉn ꞌyítʉt wa̱ꞌa̱ts ma̱ Dios, dʉꞌʉn ja ñiniꞌx es dʉꞌʉn ja ꞌyanmʉja̱ꞌa̱n. Per ja kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk myaay wyijtsypy ja diꞌibʉ ijtp naxwiiñ es wiꞌix dyajxonda̱ꞌa̱gʉt ja ñaꞌay. 35 Tya̱a̱dʉ nꞌanʉʉmʉdʉ jaꞌa es xytyukꞌoyꞌáttʉt es kyaj mʉt kots nyajkubéky ko pʉ́n pyeky. Ndukmʉdsojktʉp tuꞌugʉ oybyʉ jikyꞌa̱jtʉn diꞌibʉ mʉʉt mnaygyʉyákʉdʉt amumduꞌuk ma̱ yʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm.

36 Es pʉn jaa na̱a̱k jyʉnaꞌañ ja uꞌunkteety ko waanʉ oy esʉ ñʉʉx pyʉ́kʉt, jaꞌa ko yʉ jyʉmʉjt wimbajtꞌadʉ́tsp, es pʉn ꞌyijxypy ko ja ꞌyuꞌunk kyaj tꞌaꞌixʉ ꞌyítʉt naydyuꞌuk, dʉꞌʉnʉ dʉn mba̱a̱t ttuñ éxtʉm ꞌyoybyʉdsʉꞌʉmxʉdʉt. Mba̱a̱t dyajpéky. Taadʉ kyajpʉ pyojpʉty. 37 Es pʉn yʉ uꞌunkteety kyaj dyajpʉka̱ꞌa̱ñ ja ñʉʉx, mʉt ko tꞌixy ko myʉdánʉp ꞌyítʉt naydyiꞌigyʉ, es pʉnʉ tadʉ uꞌunkteety jʉna̱a̱mp es ꞌyítʉt kixyʉdoꞌoxy ma̱ yʉ tyeedyʉ tyʉjk, pes oyʉ dʉꞌʉn ttuñ. 38 Pes dʉꞌʉn yʉ jawyiimbʉ uꞌunkteety oyʉ dʉꞌʉn ttuñ ko yʉ ꞌyuꞌunk dyaky es pyʉ́kʉt, per ja myʉmajtskpʉ uꞌunkteety waanʉ oy ttuñ ko kyaj dyaky ja ꞌyuꞌunk es pyʉ́kʉt.

39 Nigutiky es tuꞌugʉ kasa̱a̱dʉ toxytyʉjk ꞌyítʉt yʉꞌʉyʉ mʉt ja ñaꞌay ma̱a̱nʉm ꞌyakjikyꞌaty; per ko ja yedyʉjk ꞌyoꞌknʉt, niwa̱ꞌa̱ts kuwa̱ꞌa̱ts wyeꞌemy tadʉ kuꞌekytyoꞌoxy es pyʉ́kʉt mʉt diꞌibʉ yʉꞌʉ tsyejpy, yʉꞌʉyʉ diꞌibʉ sitʉy nandʉꞌʉn myʉbejkypy ja Jesukristʉ. 40 Per ʉj njajʉna̱ꞌa̱ñʉts ko waanʉ oy es kyaj jatʉgok pyʉ́kʉt, es ʉj jʉna̱a̱mbʉts ko nmʉda̱jtypyʉts ja Diosʉ Jya̱ꞌa̱jʉn kodsʉ dʉꞌʉn njʉna̱ꞌa̱ñ.