21
Jesús tyʉkʉ Jerusalén éxtʉm tuꞌugʉ rey
1 Ko naty jya̱ꞌtánnʉ Jerusalén, ko jya̱jttʉ Betfajee, jamyʉ ma̱ ja Oliivʉs Kopk, netʉ Jesús tkejxy nimajtskʉ ꞌyʉxpʉjkpʉ, 2 es tꞌanma̱a̱y:
—Nʉjx ma̱ yʉ mutsk ka̱jpnuꞌunk diꞌibʉ yajwinguꞌijxʉp, es jap xypya̱a̱dʉt kuwʉʉñ tuꞌugʉ burrʉ toꞌoxy mʉdʉ ꞌyuꞌunk diꞌibʉ ni pʉ́nnʉm tkatukꞌuꞌuñʉ, es mʉgajʉ es xyajmínʉt. 3 Es pʉn jap pʉ́n wiꞌix mꞌanʉꞌʉmxʉty, anʉʉmʉ ko yʉ mwindsʉ́n dyajtuna̱ꞌa̱ñ es pójʉnʉk tkajxʉmbítʉt jatʉgok.
4 Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn jyajty es yajkuydyúnʉt diꞌibʉ ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ myadyak ma̱ tkʉxja̱a̱y:
5 Anʉʉmʉ Syon ka̱jpn:*Syon yʉꞌʉ nandʉꞌʉn yaꞌꞌandijp Jerusalén.
“Ixtʉ yʉ mrey mnimínʉdʉ, tudaꞌaky,
es ttukꞌuꞌuñʉ tuꞌugʉ burrʉ toꞌoxyʉ ꞌyuꞌunk.”
6 Net ja ꞌyʉxpʉjkpʉty oj ñʉjxtʉ es ttuundʉ éxtʉmʉ naty ja Jesús tʉ tyuknipʉ́kʉdʉ, 7 dyajmiindʉ ja burrʉ toꞌoxy es ja ꞌyuꞌunk, es tpʉjtáktʉ ja ñikʉjxyʉdʉ wit éxtʉmʉ jyʉbaꞌan. Ta ja Jesús ttukpejty. 8 Es ja mayjyaꞌayʉty dwinyaꞌpʉdʉ ja ñikʉjxyʉdʉ wit ja tuꞌa̱a̱, es wiinkpʉty ttʉjtʉ ja kepyʉ ꞌyaay xyeꞌentsy es ttukwinꞌoꞌoxʉdʉ ja tuꞌa̱a̱. 9 Ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ nʉjxtʉp jawyiin es nandʉꞌʉn ja diꞌibʉ miindʉp ʉxꞌok ya̱ꞌa̱x jyoktʉ:
—¡Mʉj ꞌyítʉt ja rey Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts! ¡Kuniꞌxy diꞌibʉ miimp éxtʉmʉ Kyudʉnaabyʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios! ¡Awdattʉ Dios!
10 Ko kya̱jpndʉjkʉdʉ Jerusalén, nidʉgekyʉ ja ja̱ꞌa̱y tmʉjꞌíx dmʉjjáwʉdʉ, es dyajtʉ́wdʉ:
—¿Tii dʉnʉ tya̱a̱dʉ?
11 Ja ja̱ꞌa̱yʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ:
—Yʉꞌʉ dʉꞌʉn ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ, Jesús diꞌibʉ kuga̱jpn Nazaret, Galileeʉ ña̱a̱xóty.
Jesús dyajpʉdsémy diꞌibʉ juuy toꞌktʉp ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk
12 Oknʉm ja Jesús tyʉjkʉ mʉj tsa̱jptʉjk ñabotsoty es dyajpʉdseemy nidʉgekyʉ diꞌibʉ naty jap juuy toꞌktʉp, es dyajjʉmbijty ja myeesʉty diꞌibʉ naty jap wyingugoondʉp ja meeñ diꞌibʉ kyaj ja tsa̱jptʉjk tjaꞌaꞌáty, es nandʉꞌʉn dyajjʉmbijty ja syíyʉty diꞌibʉ tyoꞌktʉp ja pak. 13 Ta ja Jesús jyʉnáñ:
—Dʉꞌʉn ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ: “Yʉ ndʉjkʉts yʉꞌʉ dʉꞌʉn ma̱ ja̱ꞌa̱y kya̱jxtaꞌaky”, per miidsʉty tʉ xyajwa̱ꞌa̱ndʉ maꞌtspʉ a̱a̱nk.
14 Jap ma̱ mʉj tsa̱jptʉjk ñimiinʉdʉ ja Jesús na̱a̱gʉdyʉ wiints esʉ ʉxneybyʉ, es yʉꞌʉ dyaꞌꞌagʉdaky. 15 Es ko ja teedywyindsʉ́nʉty es ja diꞌibʉty tsa̱jptʉgóty yaꞌʉxpʉjktʉp tꞌijxtʉ ja mʉjꞌa̱jtʉn diꞌibʉ Jesús tyiimpy, es ko tmʉdoodʉ ko ja ʉna̱ꞌkuꞌungʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ mʉk ma̱ ja mʉj tsa̱jptʉjk: “¡Mʉj ꞌyítʉt ja rey Davitʉ tyʉʉmp ꞌya̱a̱ts!”, ta jyotꞌambʉjktʉ. 16 Ta tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús:
—¿Mmʉdeepy éxtʉm jyʉna̱ꞌa̱ndʉ?
Ta Jesús ꞌyadsooy:
—Nmʉdeebyʉts. ¿Per tii, kyajnʉm xyajmadya̱ꞌa̱ktʉ miidsʉty ja Diosʉ jyaaybyajtʉn ko tya̱a̱dʉ tmadyaꞌagyʉ? Dʉꞌʉn jyʉnaꞌañ:
Tʉ xypyʉjtaꞌaky es ja ʉna̱ꞌkuꞌungʉty, es extʉ diꞌibʉ tsiꞌtspnʉm,
mꞌawdátʉdʉt amumduꞌuk jot.
17 Ta ja Jesús japyʉ tnikaktʉ, es oj ñejxy ma̱ Betañʉ ka̱jpn. Jap myaay.
Jesús tka̱jxpéky ja iigʉ kepy
18 Jakumbom jepy ko Jesús jyʉmbijty es jatʉgok ñejxy Jerusalén, ta yuꞌoꞌkʉ. 19 Ta tꞌijxy tuꞌugʉ iigʉ kepy tuꞌubʉꞌa̱a̱y. Ta tnimʉjwaꞌky, es kyaj tpaty ni ti tyʉʉmp ja kepy, jeꞌeyʉ ꞌyaay. Ta ja Jesús tꞌanma̱a̱y ja iigʉ kepy:
—Ni na̱ꞌa̱ mganakytyʉʉmpꞌátʉt.
Netyʉ ja iigʉ kepy oj tyʉtsnʉ.
20 Ko tꞌijxtʉ tya̱a̱dʉ ja ʉxpʉjkpʉty, dʉꞌʉñʉ wyʉꞌʉmʉdyaaydyʉ es dyajtʉʉdʉ ja Jesús:
—¿Es wiꞌixʉ dʉꞌʉn ko tya̱dʉ iigʉ kepy tʉ tyʉꞌʉtsy tim pójʉnʉ?
21 Jesús ꞌyadsooy:
—Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko pʉn mmʉda̱jttʉp ja mʉbʉjkʉn es kyaj xyjʉjpjáwʉdʉ, kyaj yʉꞌʉyʉdyʉ tya̱a̱dʉ mba̱a̱t xytyundʉ éxtʉmts tʉ nduñ ja iigʉ kepy, extʉ mꞌanʉʉmʉdʉbʉ tya̱dʉ kopk: “Jʉwa̱ꞌa̱k ja ya̱a̱ es nʉjx mejyñóty.” Es dʉꞌʉn jyátʉt. 22 Es tʉgekyʉ diꞌibʉ miits mꞌamdoodʉp ma̱ mga̱jxta̱ꞌa̱ktʉ, pʉn mmʉbʉjktʉp, mꞌaxá̱jʉdʉp.
Jesusʉ kyutujkʉn
23 Ta ja Jesús tyʉjkʉ mʉj tsa̱jptʉjk ñabotsoty. Es ma̱ naty yaꞌʉxpeky ñimiinʉdʉ ja teedywyindsʉ́nʉty es ja israelítʉdyʉ myʉjja̱ꞌa̱ydyʉjk, es yajtʉʉjʉdʉ:
—¿Pʉ́n kyutujkʉn mʉʉt xytyuñʉ tya̱a̱dʉ? ¿Pʉ́n tʉ mgutujkʉnmoꞌoyʉty?
24 Ta Jesús tꞌadsoodʉ:
—Ʉj nandʉꞌʉn nyajtʉwaambyʉts tuꞌugʉ ayuk miidsʉty. Pʉn xyꞌadsoojʉmbijtpʉts, net nꞌanʉʉmʉt ti kutujkʉnʉts ʉj mʉʉt nduñʉ tya̱a̱dʉ. 25 ¿Pʉ́n kutujkʉnmooyʉ ja Fwank es yajnʉbátʉt, Dios o yʉ ja̱ꞌa̱yʉty?
Ta ak yʉꞌʉjʉty ñayꞌʉʉ ñaygya̱jxʉdʉ es ñayjyʉna̱ꞌa̱nʉdʉ:
—Pʉn nꞌokjʉna̱ꞌa̱nʉm ko Dios tukꞌanaꞌamʉ, ta yʉ xyꞌadsoꞌom: “¿Es ti ko xykyamʉbʉktʉ?” 26 Es pʉn njʉna̱ꞌa̱nʉm ko ja̱ꞌa̱yʉty, ta yʉ ja̱ꞌa̱yʉty xytyuꞌunʉm axʉʉk, mʉt ko nidʉgekyʉ yʉꞌʉjʉty tmʉbʉktʉ ko Fwank yʉꞌʉjʉty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ.
27 Ta tꞌanma̱a̱ydyʉ ja Jesús:
—Kyajts nnijáwʉdʉ.
Ta ja Jesús ꞌyadsoojʉdʉ:
—Es ʉj nan kyajts miits nꞌawánʉdʉt ko ti kutujkʉnʉts ʉj mʉʉt ndúñʉdsʉ tya̱a̱dʉ.
Nimajtskʉ ja̱ꞌa̱y tukkaꞌax éxtʉmʉ ijxpajtʉn
28 Min nꞌoktukmʉmadya̱ꞌa̱ktʉ tuꞌugʉ ijxpajtʉn:
—Tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y tmʉdaty majtskʉ mya̱a̱nk. Ta tꞌanma̱a̱y niduꞌuk: “Nitʉ, nʉjx mduñ ma̱dsʉ nꞌuuvʉ kam.” 29 Ta ja ꞌyuꞌunk ꞌyadsoojʉ: “Kyajts nnʉjxa̱ꞌa̱ñ.” Oknʉm dyajtʉga̱jtsy ja wyinma̱ꞌa̱ñ, es oj ñejxy tuumbʉ. 30 Ta ja uꞌunkteety oj tninejxy jatuꞌuk, es nandʉꞌʉn tꞌanma̱a̱y. Es ꞌyadsoojʉ: “Oy, tatʉ, nnejxyʉts.” Es kyaj oj ñejxy. 31 ¿Diꞌibʉ niduꞌugʉ tya̱dʉ majtskpʉ tyuun éxtʉm ja tyeety ttsejky?
Ta jaꞌajʉty ꞌyadsoodʉ:
—Ja jawyiimbʉ.
Ta ja Jesús ꞌyanma̱a̱yʉdʉ:
—Tʉyꞌa̱jtʉn nꞌanʉʉmʉdʉ ko yʉ yajkugʉbajtpʉty esʉ kujeñdyoꞌoxyʉty tʉ́kʉdʉp ma̱ yʉ tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn oy miits mgadimtʉ́kʉdʉt. 32 Mʉt ko yʉ Fwank Yajnʉbajtpʉ myiiñ tukꞌijxpʉ wiꞌixʉ Dios ttseky mjikyꞌáttʉt, es miidsʉty kyaj xymyʉbʉjktʉ, es nik ja yajkugʉbajtpʉty es ja kujeñdyoꞌoxyʉty mʉbʉjkʉdʉ. Es miidsʉty, oy oj xyjaꞌixtʉ tya̱a̱dʉ, kyaj xyajtʉga̱jtstʉ mjot mwinma̱ꞌa̱ñ esxyʉp xymyʉbʉjktʉ.
Axʉk kamgwentʉꞌa̱jtpʉty éxtʉmʉ ijxpajtʉn
33 ’Mʉdowdʉ tya̱dʉ jatuꞌugʉ ijxpajtʉn. Tuꞌugʉ ja̱ꞌa̱y oj tkojy ja uuvʉ kam. Ta tnageemy es dyaꞌʉyʉʉy ma̱ dyajnipátʉt ja uuvʉ ko yajwinma̱ꞌa̱dsa̱ꞌa̱nʉt, es tkojy tuꞌugʉ potsy kʉjxm ma̱ mba̱a̱t jam nꞌijxkákʉm es ngwentʉꞌa̱jtʉm tʉgekyʉ.
’Oknʉm tmooy aniꞌxy ja uuvʉ kam mʉt wiink ja̱ꞌa̱yʉty, es tsyoꞌonnʉ. Jagam nax jagamga̱jpn oj ñejxy. 34 Ko tpaty ja tiempʉ ma̱ ja uuvʉ yajtujkmukánnʉ, ta tkejxy na̱a̱gʉdyʉ tyuumbʉ es tꞌamdówʉt ja mʉduumbʉty ja uuvʉ diꞌibʉ pátʉp ja kugam. 35 Es ja uuvʉ kamgwentʉꞌa̱jtpʉ tma̱jtstʉ ja diꞌibʉ ja windsʉ́n kyajx. Ta twojptʉ es dyaꞌoꞌktʉ na̱a̱gʉty, es na̱a̱gʉty tka̱ꞌtstʉ. 36 Net ja kugam tkejxy ja wiinkpʉ tyuumbʉty waanʉ niꞌigʉ, es ja uuvʉ kamgwentʉꞌa̱jtpʉ nandʉꞌʉn ttuundʉ jatʉgok.
37 ’Es tim ok tkejxy ja kyʉꞌʉm uꞌunk, es wyinma̱a̱y: “Wyindsʉꞌʉgʉbʉ daa yʉ nꞌuꞌunk.” 38 Es ko tꞌijxtʉ ja uuvʉ kamgwentʉꞌa̱jtpʉ ko myiñ ja wyindsʉnʉ ꞌyuꞌunk, ta ñayjyʉnánʉdʉ ak yʉꞌʉjʉty: “Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn diꞌibʉ ꞌyaxa̱jʉyaampy ja kyuma̱ꞌa̱ñ. Min nꞌokꞌyaꞌoꞌkʉm es dʉꞌʉn nmʉwʉꞌʉmʉm yʉ uuvʉ kam.” 39 Es ta tma̱jtstʉ, es dyajpʉdsʉʉmdʉ uuvʉ kamoty es dyaꞌoꞌktʉ.
40 Ta Jesús dyajtʉʉy:
—Es ko myínʉt ja kugam, ¿ti tyúnʉp mʉdʉ tadʉ kamgwentʉꞌa̱jtpʉty?
41 Ta tꞌanma̱a̱ydyʉ:
—Yaꞌooktʉp es ni tkapaꞌꞌayówʉt, es ttukꞌanuꞌxʉt yʉ tadʉ ñax ja wiinkpʉty mʉduumbʉty diꞌibʉ tukkʉdʉ́kʉdʉp ma̱ ja tiempʉ tpa̱a̱dʉt ja pyʉjtaꞌaky diꞌibʉ pátʉp.
42 Net ja Jesús tꞌanma̱a̱y:
—Ja Diosʉ jyaaybyajtʉn jyʉnaꞌañ:
Ja tsa̱a̱ diꞌibʉ ja pojtspʉ ꞌyʉxtijtʉ,
tʉ tpa̱a̱ty ja lyuga̱a̱r ma̱ ja tʉjk tꞌʉjxꞌáty.
Tya̱a̱dʉ dʉꞌʉn ja tyuꞌunʉnʉ Nindsʉnꞌa̱jtʉm Dios,
es nꞌokwʉꞌʉmʉdyaꞌayʉm dʉꞌʉñʉ.
¿Tii ni na̱ꞌa̱nʉm miits xykyaꞌʉxpʉktʉ yʉ tya̱a̱dʉ? 43 Mʉdʉ tya̱a̱dʉ, jaꞌats nꞌandijpy ko myajpʉjkʉya̱ꞌa̱nʉdʉ ja tsa̱jpótmʉdʉ kutujkʉn, es yajmoꞌoyaꞌañ ja ja̱ꞌa̱yʉty diꞌibʉ myeepy ja Dios diꞌibʉ pátʉp. 44 Es oytyim pʉ́nʉty ko kyʉdáwʉt ma̱ tya̱dʉ tsa̱a̱, joꞌpts tyúnʉdʉt; es diꞌibʉ nikʉʉybyajtʉbʉ tya̱dʉ tsa̱a̱, tukwa̱ꞌa̱yʉdyaꞌayʉdʉp.
45 Ko ja teedywyindsʉ́nʉty es ja fariseeʉty tmʉdoodʉ ja ijxpajtʉn diꞌibʉ Jesús pyʉjtákypy, ta tmʉwinma̱ꞌa̱ñbyáttʉ ko yʉꞌʉ naty yajmadyákp. 46 Ta tjamatsandʉ, per tsyʉꞌkʉdʉ ja mayjyaꞌay, mʉt ko ja ja̱ꞌa̱yʉty jyʉna̱ꞌa̱ndʉ nidʉgekyʉ ko Jesús yʉꞌʉjʉty ja Diosʉ kyuga̱jxpʉ.